Svetovni dan varčevanja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 30. oktober 2021 / 14:23

V nedeljo, 31. oktobra, bo svetovni dan varčevanja, ki je namenjen spodbujanju varčevanja in ozaveščanju javnosti o pomenu varčevanja za gospodarstvo in gospodinjstva. Ta dan je lahko tudi priložnost za začetek varčevanja ali vsaj za začetek razmišljanja o varčevanju.

V Sloveniji je bilo lani 254 tisoč prebivalcev, ki so morali preživeti mesec z dohodki, nižjimi od 739 evrov, kolikor je znašal prag revščine. Ta skupina prebivalstva mora živeti skrajno varčno, da se lahko prebija iz meseca v mesec, varčevati pa ob tako nizkih dohodkih ne more. Preostalo prebivalstvo bi si lahko privoščilo vsaj skromno varčevanje za nepričakovane dogodke, večje nakupe, finančno varno starost, finančno podporo otrokom ali vnukom, potovanja in za druge namene; večina to tudi počne, vsi pa vendarle ne, saj raje živijo malo razkošneje in vse sproti porabljajo.

Tudi tisti, ki lahko varčujejo, niso povsem brezskrbni in se sprašujejo, kako varčevati, da bo varčevanje varno in hkrati donosno. Na splošno velja, da so varnejše oblike varčevanja praviloma manj donosne. Primer za to so bančne vloge – po eni strani z jamstvom do sto tisoč evrov, po drugi z izjemno nizkimi obrestnimi merami. Varčevalci, ki radi tvegajo, bolj neradi slišijo za nasvet: »igrajte« se le s toliko denarja, kolikor ga lahko pogrešite, da boste tudi ob morebitni izgubi lahko normalno živeli naprej. Nikoli tudi ne »nosite vseh jajc v eni košari«, ampak denar razpršite na več oblik varčevanja, še svetujejo finančniki. V javnosti se sicer več govori o tem, kako so podjetni varčevalci s kriptovalutami zaslužili »težke denarje«, s katerimi so si lahko kupili tudi drago stanovanje v Ljubljani, skrite očem javnosti pa ostajajo zgodbe, kako so preveč pohlepni varčevalci pred leti najemali posojila in denar vlagali v izjemno hitro rastoče vzajemne sklade, potlej pa ostali le s posojilom, ki ga je bilo treba vrniti.

Slovenci že sicer veljamo za varčen narod, a lani se je varčevanje še okrepilo. Državljani so zaradi negotovosti in ukrepov, ki jih je prinesla epidemija covida-19, manj trošili in več varčevali. Stopnja varčevanja je bila lani v Sloveniji rekordno visoka, 22,6-odstotna, in občutno višja od povprečja evrskega območja in povprečja Evropske unije. Gospodinjstva so ob pestri izbiri oblik varčevanja še vedno dokaj konservativna in malo naklonjena tveganju, skoraj polovico finančnega premoženja imajo v bančnih vlogah in v gotovini. Dokaj majhna pripravljenost za večje tveganje je tudi posledica slabe finančne pismenosti in grenkih izkušenj iz zadnje finančne krize, ko so tečaji številnih vrednostnih papirjev »strmoglavili« in izgubili velik del vrednosti.