Zemeljska energijska točka je postavljena na širšem območju nekdanje cerkve sv. Martina. / Foto: Anže Krže/Mediaspeed

V Kranju dobili energijsko točko

Na križišču nasproti železniške postaje v Kranju so ta teden odprli zemeljsko energijsko točko s tremi kamnitimi skulpturami, ki je delo kiparja Marka Pogačnika in njegove žene Marike.

Kranj – V Kranju so v sredo odprli zemeljsko energijsko točko, ki se nahaja na križišču med Ljubljansko cesto in Savsko Loko nasproti železniške postaje. Osrednji element ureditve zemeljske energijske točke so tri kamnite skulpture, postavljene na krožno ploskev iz prodnatega nasutja. Na njih so izklesani kozmogrami v obliki slikovnega jezika. Kompozicija litopunkture in kozmogramov je delo akademskega kiparja Marka Pogačnika, po rodu Kranjčana, in njegove žene Marike.

Na širšem območju zemeljske energijske točke je nekoč stala cerkev sv. Martina. Gre za lokacijo, obogateno z geomantičnimi pojavi, ki je prepoznana kot stičišče z močnim vitalno-energijskim poljem, so pojasnili na Mestni občini Kranj. Zemeljsko energijsko točko spremljajo tudi informativne table. Zapis o zgodovini lokacije je prispeval Gorenjski muzej.

»Zahvaljujem se zakoncema Pogačnik za njuno delo in umetniški doprinos, s katerim sta hkrati popestrila in obogatila kotiček v precej prometnem delu Kranja. V kamne sta vklesala zanimivo simboliko, s katero sta prostorsko lepo povezala najbolj znane dele Kranja,« je povedal župan Matjaž Rakovec.

»Vsak prostor ima nekakšen genski zapis, lastno identiteto. Od kakovosti tega zapisa je odvisna tudi kakovost prostora. Poglabljam se v prostor, izluščim bistvo in ga oblikujem v like – kozmograme. Te likovne zapise identitete kraja z ženo Mariko izkleševa v kamnu. S tem prostor ne izgubi svojega bistva, ki je skrito v globini ali v višinah. Stare kulture so zelo skrbele za to, imele so globok odnos do prostora, kar je moderna civilizacija izgubila in zdaj spet odkriva,« pa je dejal akademski kipar Marko Pogačnik, tudi Prešernov nagrajenec. Pogačnik je v preteklosti oblikoval bronasti lici Kokre in Save na mestnem vodnjaku v Kranju, z ženo pa sta izklesala tudi oltar v obnovljeni cerkvi na Šmarjetni gori. Vse, ki potrebujejo energetsko ali duhovno podporo, je povabil, naj se nekaj časa zadržijo v energijskem polju treh kamnov. »Postavljeni so v krogu in skupaj ustvarjajo močno energijsko jedro,« je poudaril.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 19. september 2008 / 07:00

Izjemna volilna udeležba

Na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so v torek, sredo in četrtek potekale na sedežih okrajnih volilnih komisij, so tudi na Gorenjskem beležili precejšnjo volilno udeležbo.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...