O duševnem zdravju starejših

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / torek, 26. oktober 2021 / 21:01

V Kranju so odprli dve novi demenci prijazni točki, pripravili sejem dolgožive družbe, dan odprtih vrat organizacij in društev, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem starejših, in okroglo mizo na temo duševnega zdravja starejših.

Kranj – Na Mestni občini Kranj in Centru za socialno delo Gorenjske, enoti Kranj, so prejšnji torek odprli demenci prijazni točki, skupno je zdaj na Gorenjskem 33 teh točk. Dvanajst jih je v Kranju, poleg dveh novih še šest v enotah Gorenjskih lekarn, po ena na Ljudski univerzi (LU) Kranj, Mestni knjižnici Kranj, kranjski območni enoti NIJZ in Domu upokojencev Kranj. Predsednica društva Spominčica Štefanija L. Zlobec je poudarila, da so v času covida-19 te točke, kjer so svojci lahko dobili veliko podpore in pomoči, odigrale zelo pomembno vlogo. Kot je dejala direktorica LU Kranj Mateja Šmid, želijo skupaj ustvariti kakovostno demenci prijazno lokalno skupnost. Po besedah kranjskega župana Matjaža Rakovca se na občini zavedajo izziva skrbi za starejše. Pričakujejo gradbeno dovoljenje za nov dom za starejše na Zlatem polju, opuščeno trgovino v Kranju, ki so jo med epidemijo predelali v rdečo cono, preurejajo v dnevno varstvo starejših, Domplan bo gradil varovana stanovanja ...

Depresija, tesnoba ...

Na torkovi okrogli mizi, ki jo je povezovala direktorica Doma upokojencev Kranj Nadja Gantar, so gostili strokovnjake na temo duševnega zdravja s poudarkom na starejših. Direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Mitja Logar, dr. med, je povedal, da je več svetovnih študij še z začetka epidemije covida-19 pokazalo, da so se simptomi tesnobe pojavili pri 33 odstotkih, depresija pri 28 odstotkih ljudi. Pri predobstoječih boleznih je bil ta odstotek še višji. V porastu so bili tudi anksioznost, vedenjske težave, samopoškodbe in samomorilnost. Kot je dejal Logar, pa so študije pokazale, da je bilo pri starejših nad šestdeset let manjše tveganje za pojav depresije in tesnobe, kar pripisuje boljši regulaciji čustev pri starejših, boljšemu reševanju problemov in manj skrbem glede prihodnosti (zaposlitve, otrok, finančne situacije). »Pri starejših so rizični dejavniki za pojav psihičnih težav že prej prisotne psihične in psihiatrične težave, socialna izoliranost in osamljenost (omejevanje obiskovanja maš, dnevnih centrov, obiskov prostovoljcev ...), negativne informacije iz medijev glede slabšega poteka bolezni pri starejših, omejen dostop do socialnih omrežij, omejevanje stikov otrok ...«

Pomembne so podporne skupine, aktivnost ...

Logar meni, da je – ob upoštevanju epidemioloških ukrepov – treba spodbujati osebne stike. Za dobre so se pokazale naprave za komunikacijo na daljavo. Pomembne so tudi podporne skupine, prostovoljci, fizična aktivnost, vzdrževanje in ustvarjanje novih rutin, aktivnosti z občutkom zadovoljstva, kognitivni treningi in vaje, prepoznavanje pomena in vrednosti starejših, duhovnost.

Pravi čas, da spremenimo neoliberalno družbo

Izr. prof. dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo je poudarila, da zdravo medgeneracijsko sodelovanje krepi duševno zdravje vseh generacij, vendar pa se je v času epidemije ta dobra praksa čez noč porušila. Pozvala je, da prenehamo izpostavljati stare ljudi samo kot ranljive, ampak da jih prepoznamo tudi kot sposobne, poiščemo njihove vire moči in jih povabimo k soustvarjanju solidarnosti. Po njenem mnenju je pravi čas, da začnemo spreminjati neoliberalno družbo, usmerjeno k dobičku, in začnemo ustvarjati drugačne odnose, da postanemo pozorni drug na drugega.

Več obiskov zdravnika zaradi duševnih motenj

Predstojnica kranjske območne enote NIJZ prim. Alenka Hafner, dr. med., je predstavila podatke o duševnem zdravju na Gorenjskem. Med drugim je povedala tudi, da je obiskov družinskega zdravnika zaradi duševnih motenj več, da pa smo Gorenjci na področju ambulant za specialistično dejavnost pod slovenskim povprečjem. Pojasnila je, da imamo le dva psihiatra koncesionarja na primarni ravni zdravstvenega varstva, vsi drugi so v Psihiatrični bolnišnici Begunje, ki pa ima kot institucija na žalost še vedno določeno stigmo. »Edini Center za duševno zdravje na primarni ravni je na Jesenicah, ki pa ima velike kadrovske težave. Smiselno je, da se okrepijo te službe.« Zavezani smo tudi k uresničevanju Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja do leta 2028, ki je prvi strateški dokument, ki določa strategijo razvoja na področju skrbi za duševno zdravje v Sloveniji.

Predavali sta še psihologinja Maruša Pfajfar Rifl iz Zdravstvenega doma Kranj, ki je poudarila pomembno vlogo preventivnih dejavnosti v Centru za krepitev zdravja, izzive koordinacije za obravnavo v skupnosti v času epidemije pa je predstavila Nina Pohar iz Centra za socialno delo Gorenjska.

So še drugi viri pomoči

Na Slovenskem trgu v Kranju je bil prejšnji torek in sredo sejem dolgožive družbe na temo duševnega zdravja starejših, hkrati tudi dan odprtih vrat. Sodelovali so Center za krepitev zdravja, LU Kranj, Center za psihološko svetovanje Posvet, Dom upokojencev Kranj, Mestna knjižnica Kranj, Zavod RS za varstvo narave, Ozara Slovenija – enota Kranj, Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje, Center za socialno delo Gorenjske in NIJZ.