Ruby Čop po očetovih stopinjah

Ruby Čop, hčerka Iztoka Čopa, najboljšega slovenskega veslača v zgodovini, je osvojila svojo prvo medaljo na velikih tekmovanjih – prav tako v veslanju.

Priimek Čop je znova na stopničkah na velikih tekmovanjih v veslanju. Če smo bili vajeni, da je pred leti za to skrbel Iztok Čop, pa je pred kratkim svojo prvo medaljo osvojila njegova starejša hčerka Ruby. Z Jano Dremelj, obe sta članici Veslaškega kluba Bled, sta bili na evropskem mladinskem prvenstvu drugi v dvojnem dvojcu. Že pred tem sta bili s četrtim mestom za las ob medaljo na svetovnem mladinskem prvenstvu.

Z medaljo v člansko konkurenco

»Medalja je dokaz, da delamo pravilno, da je upanje v prihodnosti tudi za nas. To je velika spodbuda za člansko kategorijo, v katero bom vstopila veliko bolj samozavestno,« je dejala Ruby Čop in dodala, da je bila medalja na evropskem prvenstvu kar pričakovana. »Zelo dobro sva nastopili že na mladinskem svetovnem prvenstvu. Je pa nekaj drugega, ko medaljo dejansko osvojiš ali ko šele razmišljaš o njej.« Da se je dijakinja četrtega letnika športnega oddelka Gimnazije Jesenice podala v veslanje, ni naključje. Velik zgled ima doma. »Všeč mi je, da sem odraščala z veslanjem. Očeta smo spremljali po tekmovanjih, in že odkar se spomnim, sem želela poskusiti tudi sama. Je pa povsem nekaj drugega spremljati očeta ali pa sam osvojiti medaljo. Šele potem se zavedaš, kako težko je priti do nje,« razmišlja Ruby. »Če sem odkrit, odločitve obeh hčerk za veslanje nisem mogel preprečiti. Poskusili sta več športov, a je bilo očitno odločilno, da sta z veslanjem odraščali. Družina je z mano hodila po tekmah. Po koncu moje kariere ni preteklo veliko, ko je začela veslati Ruby, malo za njo še Amber. Za zdaj sta obe kar močno vpeti v ta šport. To me veseli. Se mi zdi, da je v teh letih pomembno, da imajo mladi nekaj, kar jim zapolni prosti čas, da ga preživijo koristno,« je poudaril naš najboljši veslač vseh časov in eden najboljših slovenskih športnikov v zgodovini.

Vidi se v manjših posadkah

Čopovi živijo v Radovljici, tako da do Blejskega jezera, kjer dekleti trenirata, ni daleč. »Treningi so vsak dan, pred velikimi tekmovanji tudi večkrat na dan. Zelo uživam na vodi,« pove Ruby. Časa za kaj drugega kot za šolo in šport nima. Pred njo je pomembno leto. V šoli jo čaka matura in vpis na fakulteto, v športu pa prestop iz mladinske kategorije med članice do 23 let. »Želja je ostati vsaj na tem nivoju in morda narediti še kaj več na svetovni ravni. Vidim se v manjših posadkah, morda prav v dvojnem dvojcu,« razmišlja najstarejša hčerka Iztoka in Petre Čop. Oče je tisti, ki dobro ve, kaj vse jo še čaka na športni poti. »Na ta uspeh gledam kot oče in kot zaljubljenec v blejski klub. Res sem vesel. Upam, da je to dodatna motivacija, samozavest tudi za druge, da vidijo, da se da, da se na Bledu dela dobro, da so trenerji pravi. Bo pa seveda potrebnega še precej treninga, da se bodo ti rezultati prenesli tudi v člansko konkurenco. Zdi se mi, da se Ruby zaveda, da je to začetek, in ve, koliko še manjka do vrhunskih hitrosti. Bomo videli, do kam lahko seže. Kar se tiče telesnih predispozicij, ji ni nič dano. Z Jano sta kljub temu pokazali, da lahko s pravim načinom dela in pristopom prideta tudi do medalje. Bil sem presenečen nad njuno zrelo vožnjo. Že na svetovnem prvenstvu sta se izboljševali iz tekme v tekmo. Tudi na evropskem prvenstvu, ko je tekmovanje še bolj strnjeno, ko so štirje starti v dveh dneh, so znali s trenerjem Miho Pirihom taktizirati in hraniti moči za finalni nastop, ki je najpomembnejši,« razmišlja Iztok in nadaljuje: »Ruby gre sedaj v kategorijo višje, Jana ostaja med mladinkami. Vsaka mora startati na to, da se izboljša. Če imaš dobre posameznike, lahko delaš tudi dobre posadke. Mislim, da je to osnova. Kot je povedal tudi trener, je naloga drugih veslačev v klubu, da najboljše ujamejo, morda prehitijo, naloga teh, ki so sedaj boljši, pa je, da ubranijo svoj položaj. Tako smo vedno delali na Bledu. Veseli me, da imajo na treningih primerjavo, da vedo, kaj je tisto, kar je že nekaj vredno, da včasih samo biti prvi v Sloveniji ni dovolj.«

Iztok prvi mandat predsednik kluba

Na hčerkin uspeh sta oba z ženo Petro zelo ponosna. »Predvsem sem ponosen na njen pristop, na način dela. To je bila njena zadnja tekma v mladinski karieri. Na svetovnem prvenstvu jima je zmanjkalo malce sreče, na koncu tudi s progami, da bi bila medalja že tam, tukaj pa je lep zaključek. S Petro nama je morda še bolj odleglo kot Ruby,« priznava. V njeno veslaško kariero je vpet kot starš in prvi mandat kor predsednik Veslaškega kluba Bled. »Neposredno se v treninge ne vmešavam, se pa s trenerji včasih pogovarjam na splošno o tem, kaj se dogaja, si izmenjujemo mnenja, odločitve pa so vedno na strani trenerjev. Skušamo pa zagotavljati čim boljše pogoje v klubu. Pogoji za delo in tudi oprema je bila vrhunska in to je verjetno pripomoglo k temu rezultatu. Na tem nivoju se to že pozna. Biti predsednik kluba je izziv. Veslaški center je dokaj velik, obratovalni in vzdrževalni stroški so visoki. V zadnjih letih smo se preživljali s trženjem centra, organizacijo drugih prireditev, ki pa jih zadnje leto in pol praktično ni bilo. Težave so. Upam, da bomo zdržali še leto, dve, potem pa računam, da se bomo vrnili v normalen življenjski ritem in da nam bo uspelo zagotavljati sredstva za programe, ki na žalost predstavljajo slabih trideset odstotkov našega proračuna, vse drugo gre v center,« še pojasni Čop.