Stroški naraščajo hitreje kot cene

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:13

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo na vse slabši položaj kmetov. Pridelovalni stroški naraščajo veliko hitreje kot odkupne cene pridelkov.

Kranj – »V rastlinski pridelavi so se vhodni stroški, poleg že znanih podražitev energije, predvsem goriv, v zadnjih mesecih pomembno zvišali. Še hujše so razmere v živinoreji – poleg podražitev, ki močno bremenijo pridelavo krme na poljih in travnikih, so se zelo podražile tudi vse vrste krme,« opozarja direktor zbornice Janez Pirc in navaja podatke, da so se od pomladi do septembra semena podražila v povprečju za 39 odstotkov, gnojila za 24 odstotkov, fitofarmacevtska sredstva za 22 odstotkov, krmila za 38 odstotkov ... Cene glavnih živinorejskih pridelkov, kot so mleko ter goveje, prašičje in perutninsko meso ter meso drobnice, ostajajo na istih ravneh ali celo z vmesnimi znižanji že nekaj zadnjih let. Odkupna cena mleka je že pred osmimi leti presegla 36 centov za liter, zdaj se giblje okrog 32 centov. V rastlinski pridelavi so se odkupne cene sicer malo zvišale, a je bil pridelek zaradi pozebe, suše in neurij bistveno manjši.

»S tako nizkimi odkupnimi cenami kmetje ne bodo več mogli vlagati v tehnološki razvoj in v posodobitev strojev, predvsem pa se kmetije ne bodo mogle prilagoditi višjim standardom, ki jih od njih pričakuje in zahteva družba – okoljskim zahtevam in zahtevam za dobrobit živali,« ugotavlja predsednik zbornice Roman Žveglič, ki takšno neskladje med stroški in cenami pripisuje neurejenim razmeram v prehranski verigi. V zbornici so prepričani, da bodo ob nadaljevanju takšnih cenovnih razmer rejo opustili tudi rejci, predvsem tisti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki so doslej vztrajali in kljub skromnemu dohodku ohranjali kmetije. Ker je za slovensko kmetijstvo bistveno izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti, zbornica zahteva od države, da za posodobitev kmetijskih gospodarstev zagotovi dodaten denar. Znesek, ki ga zahteva, to je 380 milijonov za programsko obdobje 2023–2027, se jim ne zdi pretiran. V programskem obdobju 2014–2020 je bilo s sedemnajstimi razpisi za naložbe v kmetijska gospodarstva namenjenih 123 milijonov evrov, po predlogu strateškega načrta za obdobje 2023–2027 naj bi bilo le 60 milijonov evrov ali povprečno 12 milijonov na leto. »To je premalo, še posebej če vemo, da je bil na razpisih interes kmetij za pridobitev sredstev veliko večji od razpisanih zneskov in da številni kmetje niso oddali vloge, ker so že med poizvedovanjem pri kmetijskih svetovalcih ugotovili, da ne izpolnjujejo pogojev,« je dejal Roman Žveglič in navedel podatek, da je bilo v obdobju 2014–2020 zavrnjenih več kot 800 vlog za 70 milijonov evrov plačil.