Vse bolj skrbi rast cen energentov

Vse bolj skrbi rast cen energentov, ki bi lahko ogrozila okrevanje po epidemiji covida-19.

Kranj, Ljubljana – Rast cen energentov, ki smo ji priča v zadnjih mesecih, je vse bolj skrb vzbujajoča vest tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo, zato se že vrstijo pozivi k ukrepanju.

Po podatkih Statističnega urada se je povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce v Sloveniji v drugem četrtlet­ju letošnjega leta zvišala za sedem odstotkov glede na prvo četrtletje, za negospodinjske odjemalce pa so se cene zvišale za dva odstotka. Povzpela se je tudi cena zemeljskega plina. Ta je v povprečju v drugem četrtlet­ju za gospodinjstva za tri odstotke dražji, za negospodinjske odjemalce pa za štiri odstotke. Rast cen se obeta tudi v prihodnje – pred dnevi je skrb vzbudila vest, da bo Petrol decembra občutno dvignil cene električne energije ter zemeljskega plina za gospodinjstva.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so vlado pred dnevi pozvali k ukrepanju. »Smo sredi največje krize v energetiki do zdaj, gre za preživetje – nujne so takojšnje in še bolj sistemske rešitve,« je v pozivu vladi zapisal predsednik GZS Tibor Šimonka, ki dodaja, da posledice enormnega povečanja cen občutijo tako gospodinjstva kot gospodarstvo in še najbolj energetsko intenzivna industrija. Med kratkoročnimi ukrepi predlagajo povračilo za posredne stroške emisij (MOP), znižanje prispevkov za učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE) ter trošarine, pri ceni električne energije pa naj se država začasno odreče zahtevanim dobičkom podjetij, ki spadajo pod SDH.

»Poleg tega so nujne tudi dolgoročnejše rešitve. Tako naj gredo projekti URE in OVE, ki so že pripravljeni, čim hitreje v realizacijo. Oblikovati je treba dolgoročno energetsko politiko Republike Slovenije ter uskladiti različne strateške dokumente RS (podnebje-energetika-prostor), saj slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilen okvir delovanja. Poleg tega je že danes treba sprejemati odločitve o gradnji energetskih objektov v prihodnosti, saj sta priprava dokumentacije in umeščanje objektov v prostor dolgotrajna postopka. Nemudoma naj se pričnejo sprejemati odločitve za umeščanje ustrezne energetske infrastrukture, ki bo podpirala slovensko samozadostnost pri oskrbi z energijo po konkurenčnih cenah. Slovenija potrebuje razvojni načrt,« še dodajajo.

Razmere na trgu so neobičajne, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, dvig cen pa je posledica več dejavnikov. Zaradi oživitve gospodarstva po epidemiji je prišlo do povečanega povpraševanja po energentih, predvsem premoga in zemeljskega plina. Na ministrstvu za infrastrukturo kot glavna dejavnika poudarjajo ekstremen porast cen zemeljskega plina zaradi manjšega dotoka v Evropo in porast cen premoga, ki je posledica povečanega kitajskega povpraševanja po premogu, kar je posledica rasti porabe električne energije. Zaradi lanske dolge zime so se skladišča plina v Evropi bolj izpraznila kot običajno, a kot pravijo na ministrstvu, so skladišča sedaj napolnjena zadovoljivo za prihajajoče zimsko obdobje.

Stabilizacija do prihodnje pomladi

Na ministrstvu sicer bis­tvenih podražitev elektrike v prihodnje ne pričakujejo, saj kot pravijo (z izjemo enega večjega ponudnika – Petrol), po informacijah drugih dobaviteljev ostalih podražitev ni pričakovati. »Trg v Sloveniji je dobro razvit in konkurenčen, kakršnokoli poseganje v prosto delovanje trga bi bistveno negativno vplivalo na ustrezne tržne signale, ki so potrebni za investicije, konkurenčnost in kakovost storitev. Na maloprodajnem trgu z električno energijo in plinom je dovolj konkurenčne ponudbe in stabilnih dobaviteljev, zato lahko odjemalci brezplačno zamenjajo dobavitelja, ki se je odločil za povišanje cen, in si s tem zagotovijo storitev dobave po ugodnejši ceni,« so zapisali v sporočilu za javnost. Kot še dodajajo, se bodo cene na veleprodajnih trgih stabilizirale spomladi.

Situacija pri nas je torej posledica dogajanja na mednarodnih trgih energentov. Evropska komisija je problematiko že naslovila in pripravila predloge ukrepov, a kot pravijo na ministrstvu, v Sloveniji trenutno še niso potrebni. Kot reakcijo na razmere pa je Slovenija za 26. oktobra že sklicala izredno zasedanje energetskih ministrov.

Z odzivom odločevalcev pa za zdaj niso zadovoljni na GZS. »Odnos do resnosti situacije v gospodarstvu je podcenjujoč, saj odločevalci v Bruslju očitno ne razumejo resnosti situacije, v kateri se nahaja v prvi vrsti energetsko intenzivna industrija, nadalje pa tudi vsa ostala industrija,« je bil konec minulega tedna kritičen generalni direktor GZS Cantarutti. Na zbornici so poudarili, da predstavljeni ukrepi Evropske komisije naslavljajo predvsem reševanje energetske revščine gospodinjstev, manj pa gospodarstva. Slovenija pa je kot tretja najbolj industrializirana država v Evropi zaradi umeščenosti v sredino verig vrednosti makroekonomsko precej bolj odvisna od nihanj cen energentov kot druge države EU.