Kranjski park literatov

Včeraj so v parku La Ciotat v Kranju odkrili doprsna kipa Franceta Prešerna in njegovega ruskega literarnega sodobnika Mihaila Jurjeviča Lermontova. Park pobratenj s tem dobiva novo dimenzijo.

Kranj – Z doprsnima kipoma Franceta Prešerna in Mihaila Jurjeviča Lermontova, pomembnih literatov dveh bratskih slovanskih narodov, Slovenskega in Ruskega, se v Parku La Ciotat – ta nosi ime po prvem izmed dvajsetih mest, s katerimi je Kranj pobraten – začenja novo poglavje v povezovanju Kranja z drugimi mesti in državami. »Z idejo ob Prešernu v parku postaviti še doprsne kipe njegovih sodobnikov, literarnih velikanov iz drugih držav, želimo pokazati, da je Kranj odprto mesto, ki ima prijatelje po vsem svetu,« je o zamisli za, lahko bi ga poimenovali park literatov, povedal župan Matjaž Rakovec.

Mednarodno zgodbo parka bodo v prihodnje tako pisale postavitve spominskih obeležij literarnih sodobnikov Franceta Prešerna, občina pa bo projekt izpeljala skupaj z veleposlaništvi, ki jih je povabila na to pot. Med prvimi se je odzvalo rusko in tako so v okviru celostne ureditve parka, ki je predvidena v letu 2022, včeraj slavnostno odkrili prva dva doprsna kipa, in sicer Prešernovega kot najbolj znanega meščana v zgodovini Kranja ter njegovega ruskega sodobnika Mihaila Jurjeviča Lermontova. Prvi je delo akademskega kiparja Frančiška Smerduja (1908–1964), kip je v bron vlit po originalnem kalupu avtorja, kip Lermontova pa je izdelal akademski kipar mlajše generacije Boris Beja.

»Še danes občudujemo neprekosljivo mojstrstvo Lermontova in Prešerna, njuno sposobnost, da bralcem natančno in v visoki poetični obliki posredujeta trajne moralne in etične ideale, po katerih so živeli njuni sodobniki in ki so še kako pomembni v času, ki ga živimo danes. Tudi v dinamičnem 21. stoletju, ko spremembe posegajo na vsa področja našega življenja, moramo ohranjati zgodovinsko, kulturno in duhovno dediščino Rusije in Slovenije,« je na slovesnosti povedal veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Timur Ejvazov in dodal, da sodelovanje med obema državama ostaja trden temelj za nadaljnje prijateljske odnose. Med govorci je bil tudi častni konzul Ruske federacije v Sloveniji Danilo Duraković, ki je poudaril pomen vsestranskega sodelovanja med slovanskima narodoma ter se zbranim zahvalil za dolgoletno tradicijo poučevanja ruskega jezika na kranjskih gimnazijah. Oba sta se vpisala v častno knjigo gostov MOK. Kranjski župan je v znak povezovanja ruskemu veleposlaniku predal listino Pot Prešernovih sodobnikov, ki sta jo začela MOK in rusko veleposlaništvo, nadaljevala pa se bo s postavljanjem doprsnih kipov Prešernovih sodobnikov iz drugih držav. Že naslednji teden sledi odkritje kipa ukrajinskega literata Tarasa Grigoroviča Ševčenka (1914–1961).

Program so z recitacijami poezije Prešerna in Lermontova v slovenskem in ruskem jeziku obogatili dijaki in dijakinje Gimnazije Kranj in Gimnazije Franceta Prešerna. Slednja je pripravila še simbolično razstavo grafik v kolažnem tisku z naslovom Lermontov sreča Prešerna, na dogodku pa je zapel tudi Dekliški zbor Gimnazije Kranj pod vodstvom Erika Šmida.

Včeraj sta slovenski predsednik Borut Pahor in njegov hrvaški kolega Zoran Milanović odkrila spomenik Francetu Prešernu v Zagrebu, katerega avtor je akademski kipar Metod Frlic iz Suše v Poljanski dolini.