Temperature dol, cene gor

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 18. oktober 2021 / 09:33

Podražitve. V zadnjih dneh so ena izmed osrednjih tem.

Ne le da je večino stvari dražjih, celo dobiti se jih ne da ali pa se nanje dolgo čaka. V podjetjih poročajo o velikih težavah z dobavno verigo, s podražitvami čez noč. Podražil se je transport, še posebno čezoceanski, dražje je železo, les ..., dobavni roki se podaljšujejo, manjka surovin, zaradi česar ponekod že zmanjšujejo proizvodnjo in odpuščajo delavce. Ob začetku kurilne sezone pa so v ospredju podražitve energentov. Kot napovedujejo, bodo položnice za ogrevanje občutno višje. Podražitve so že doletele uporabnike po več mestih po Sloveniji. Smo sredi oktobra in temperature so se ponoči marsikje že spustile do ledišča. Obeti za prihodnje dni so glede tega obetavnejši. Pri nas se ogrevamo na pelete, v prehodnem obdobju, kot je trenutno, prav pride kamin, tako da bomo z začetkom kurilne sezone glede na napovedi lahko še vsaj malo počakali in nekaj prihranili. Les je surovina, ki je imamo v Sloveniji dovolj. Poleg tega drva spadajo med najcenejše energente. Če jih kurimo še iz svojega gozda in da smo jih pripravili sami, je ogrevanje še cenejše. Najvarnejše je zagotovo imeti lasten vir. Na podlagi rezultatov raziskave REUS 2019 je z 32-odstotnim deležem prav lesna biomasa glavni vir energije za ogrevanje v slovenskih gospodinjstvih. Na drugem mestu je z 20-odstotnim deležem kurilno olje, na tretjem zemeljski plin z 12-odstotnim deležem, sledita elektrika in toplotne črpalke. Uporaba zadnjih dveh se pri nas v zadnjih letih povečuje, predvsem na račun kurilnega olja. Izbiri energenta za ogrevanje se danes posveča veliko pozornosti – v luči manjših stroškov in vedno bolj tudi v skrbi za okolje.

Za energetske sanacije javnih objektov se odločajo tudi občine. Sprejete imajo lokalne energetske koncepte. Številke potrjujejo pravilnosti odločitev. Takšen je tudi primer Občine Medvode. V preteklem letu so bili zaradi energetske sanacije javnih objektov, ki so jih izvedli v okviru javno-zasebnega partnerstva (OŠ Simona Jenka Smlednik, POŠ Topol, Vrtec Medvode – enota Ostržek), doseženi prihranki končne energije v višini več kot 487 tisoč kWh, pri tem se je povečala proizvodnja energije iz obnovljivih virov – v višini skoraj 236 tisoč kWh, emisija ogljikovega dioksida pa se je zmanjšala za več kot 98 ton.

Večja energetska neodvisnost in bolj zelen odtis je cilj, ki mu zagotovo gre slediti. A vsaka sanacija stane, številni si je ne morejo privoščiti. Vsi skupaj tako lahko le upamo, da se bodo stvari čim prej stabilizirale. Višanje cen energentov je velik problem, ki ga bo najbolj občutilo gospodarstvo. Napovedi niso spodbudne.