Nova gozdna cesta odpira čez sto hektarjev gozdov

Nadškofija Ljubljana je letos v gozdovih nad Ribčevo planino v gozdnogospodarski enoti Jelovica zgradila 1,7 kilometra dolgo gozdno cesto, ki odpira približno sto deset hektarjev gozdov.

Bohinjska Bistrica – »Novozgrajena gozdna cesta nad Ribčevo planino v dolžini 1700 metrov odpira pet oddelkov (gozdarskih ureditvenih enot) oziroma približno 110 hektarjev gozdov. V naravi povezuje slepi krak gozdne ceste na »prvi etaži« s cesto Bitenjska planina–Pečana,« pojasnjuje Blaž Gregorc, ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave, in dodaja, da je bil predel, kjer so zgradili cesto, doslej pretežno odprt z vlakami, ki so se navezovale na obstoječi gozdni cestni sistem, ki pa ni bil zadosten za spravilo lesa iz najbolj strmih predelov tega območja. Nadškofija Ljubljana je zato skupaj z blejsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdnim gospodarstvom Bled, ki je pooblaščeni izvajalec del v njenih gozdovih, pristopila k celostni prometni ureditvi tega območja. »Del območja je predviden za spravilo izključno z gozdarskimi žičnicami, del za kombinirano traktorsko spravilo, del pa za strojno sečnjo, ki jo omogoča kompaktnost tal, nagib terena in stanje sestoja,« pravi Blaž Gregorc in dodaja, da močno spremenjeni sestoji s skoraj 100-odstonim deležem smreke na platojih Mežakla, Pokljuka in Jelovica v zadnjih desetletjih zaradi ujm in posledično močne razširitve lubadarja zahtevajo pravočasno (takojšnjo) odstranitev poškodovanega drevja iz gozda. Za takšno ukrepanje potrebujejo uporaben sistem gozdnih prometnic – vlak za izvlek in prevoz lesa in gozdnih cest za odvoz lesa iz gozdov. Novozgrajena gozdna cesta je namenjena prav temu. Cesta smiselno povezuje celotno prometno omrežje na območju, tudi sistem vlak, ki pa ga bodo v prihodnje še dopolnili. V predelu nad Ribčevo planino razmejuje kmetijsko in gozdno krajino, olajšuje pa tudi gospodarjenje na planini – na primer pri postavitvi ograje ter prevozu kolov in žice na pašnik.

Cesta le za gospodarjenje z gozdovi

Kot pojasnjuje Franc Pogačnik, upravitelj gozdov Nadškofije Ljubljana, so novo cesto začeli graditi junija letos in jo dali v uporabo sredi prejšnjega meseca. Za gradnjo so pridobili vsa potrebna soglasja in ekspertize, tudi geološko poročilo in vodovarstveno soglasje. Izmed treh ponudnikov za gradnjo so izbrali Gozdno gospodarstvo Bled, ki ima na področju gozdnega gradbeništva dolgo tradicijo ter tudi ustrezno kadrovsko zasedbo in tehnično opremo. Gradnja ceste je bila srednje tehnično zahtevna. Cesta ne prečka erozijskih območij, večjih inženirskih objektov ni bilo treba zgraditi, zgradili pa so 21 dražnikov in tri mulde.

Blejska območna enota zavoda za gozdove je pri gradnji sodelovala z načrtovanjem trase, nadzorom, prevzemom ceste in njenem vpisu v evidenco gozdnih cest pa tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev na podlagi javnega razpisa za vlaganja v gozdno infrastrukturo. Denar za izgradnjo, skoraj 208 tisoč evrov, je zagotovila Nadškofija Ljubljana, ki pa bo del sredstev poskušala pridobiti na razpisu. Kar zadeva prometni režim na cesti, so upoštevali zahtevo zavoda za varstvo narave in zavoda za gozdove, da je na obeh straneh ceste rampa, ki omogoča uporabo ceste le za gospodarjenje z gozdovi in za intervencije, ne pa tudi za »gobarske vožnje« in druge namene.

Na Pokljuki načrtujejo še dve gozdni cesti

V prihodnjem letu načrtuje Nadškofija Ljubljana še gradnjo dveh odsekov gozdnih cest na Pokljuki, pravzaprav utrditev dveh vlak na mokrem terenu in zagotovitev njihove normalne prevoznosti. Ena od teh cest bo odprla gozdove za gospodarjenje tudi številnim drugim zasebnim lastnikom. Kot navaja Franc Pogačnik, bi s tem po eni strani preprečili erozijo na mokrih območjih, po drugi strani pa ostalim lastnikom omogočili skrajšanje spravilne razdalje za 550 metrov in jih »rešili« vožnje s traktorji po blatu. Ker bo trasa potekala po tretji coni Triglavskega narodnega parka, bo gradnja podvržena strogim naravovarstvenim zahtevam, ki vključujejo uporabo avtohtonih materialov ter takšno časovno izvedbo del, ki ne bo motila razmnoževanja nekaterih živali v parku.

V najboljših gozdovih dobra odprtost

Odprtost za gospodarjenje je v najboljših nadškofijskih gozdovih dokaj dobra (približno 109 metrov vlak na hektar in 28 metrov gozdnih cest), bistveno slabša pa je v skalovitih, strmih in močvirnih predelih, za katere v nadškofiji iščejo tehnološko in ekološko sprejemljive rešitve. »Nadškofija je v zadnjih desetih letih vlagala predvsem v izboljšanje stanja obstoječih gozdnih cest, ne pa v gradnjo novih. Razlog za to je vračanje odvzetega premoženja in težave, ki so spremljale vračanje,« pravi Franc Pogačnik in dodaja, da je bilo treba vrnjene gozdove pregledati, na novo postaviti gospodarjenje z gozdovi in se lotiti sanacije gozdov, ki so jih prizadele ujme in napadli lubadarji.