Pri pripravi razstave o loških gostilnah so sodelovali tudi domačini, na ogled pa je od minulega četrtka.

Loške gostilne skozi čas

Zanimivo razstavo, na kateri so predstavljene loške gostile, gostilniški predmeti, razglednice gostiln pa tudi znani loški kuharji, so s pomočjo domačinov pripravili v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki.

Med loškimi gostilnami je pozornost namenjena tudi znani Slaščičarni Homan; tisti, ki si bodo podrobneje ogledali in prebrali gradivo, pa bodo našli tudi stari recept za znamenite Homanove »kremšnite«, ki ga je uporabljala Beti Homan.

Škofja Loka – Da so bile gostilne vedno pomemben prostor druženja in ne le kraj, ki ga obiščemo, ko smo lačni in žejni, je bil nov dokaz tudi odprtje razstave v natrpanem in že zdavnaj premajhnem oddelku za odrasle v škofjeloški Knjižnici Ivana Tavčarja. »Naj vas pozdravim v naših prostorih, ki bi jih lahko, glede na razstavo, ki jo odpiramo, poimenoval kar 'štamprle'. Upam, da boste kmalu takšne razstave gledali v 'sodu',« je številne zbrane obiskovalce nagovoril direktor Matjaž Eržen, slovesno vzdušje ob odprtju razstave z naslovom Loške gostilne skozi čas pa je s kitaro pričarala mlada Anja Čadež.

»V Knjižnici Ivana Tavčarja smo to poletje za namen domoznanskega septembra in Dnevov evropske kulturne dediščine zbirali gradivo, povezano z loškimi gostilnami, ki so že od nekdaj stičišča kulinarike in družabnega. Zbrali smo fotografije, razglednice, kuharske knjige, recepte in predmete, povezane z obiskovanjem gostišč. Slikovno gradivo smo začinili s spomini in zgodbami lokalnega prebivalstva,« je povedala Ana Marija Miklavčič in pojasnila, da je bil višek razvoja loškega gostinstva med prvo in drugo svetovno vojno, ko je bilo v mestu kar 23 gostiln, vinotočev, krčem ter kavarna. Po drugi svetovni vojni je večina gostiln zaprla vrata zaradi občinske uredbe o zapiranju privatnih gostiln. Tiste, ki so prešle v družbeno last, so skozi leta zamrle. Tako je bilo na začetku osemdesetih let prejšnjega tisočletja v mestu le še sedem družbenih lokalov in štiri privatne gostilne. »Število gostiln v loškem mestnem jedru se do danes ni bistveno spremenilo, saj se trenutno lahko najemo le v treh,« je tudi povedala Miklavčičeva, ki je skupaj s Sašo Bogataj Ambrožič tudi avtorica razstave. Skupaj sta prebrali tudi nekatere zanimive spomine domačinov, ki so sodelovali pri pripravi razstave. V knjižnici si jo je moč ogledati še do 27. novembra.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

Dezinficiranje uma

Hotel se je spoznati s športno rekreacijo. Oblekel si je trenirko, ki jo je dobil od žene za rojstni dan. Stopil je v superge svojega sina. Spotoma je opazil, da nosi enako številko čevljev. Kdaj...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Levica ne gre v Šarčevo koalicijo

Za polno sodelovanje v koaliciji s petimi strankami se Levica ni odločila, bi pa v njej projektno sodelovala.

GG Plus / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Franc Dolenc – lastnik Brda in Preddvora

Ko iz Kranja pogledate na gore od Krvavca proti Storžiču, se oko skoraj mora ustaviti na osamelem gozdu na pobočju sicer gole Zaplate – Hudičevem borštu. Kako je nastal, pripoveduje pripovedka. Za...

Gorenjska / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Zvonjenje za mir

Ljubljana – Ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij podprli predlog Nemškega nacional...

Razvedrilo / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Digitalni radio je radio kot vsak drug

Če vam Samo Glavan ni znan, vam je Dušan Uršič zagotovo, in če poznate zadnjega, poznate tudi prvega – gre za isto osebo namreč. Glasbenik, avtor, in ustanovitelj ene prvih zasebnih radijskih postaj v...

Kultura / sobota, 4. avgust 2018 / 14:31

Džezovske zgodbe in sodobna Poljska

Najnovejši prevodni deli Cankarjeve založbe imata naslov Temno, skoraj noč in But Beautiful. Popeljeta nas v sodobno Poljsko in v čase, ko so igrali veliki džezisti 20. stoletja.