Pogačnikov dom na Kriških podih

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (323)

Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m n. m.) so odprli 7. oktobra 1951. Stoji na vzpetini Griva na spodnjem robu visokogorske kraške planote Kriški podi. PD Radovljica ga je začelo graditi leta 1948. Poimenovali so ga po Jožetu Pogačniku, načelniku gospodarske komisije PZS in pobudniku gradnje doma, ki se je smrtno ponesrečil 6. oktobra 1951 v Mlinarici na poti na odprtje doma.

Leta 1973 so zgradili prizidek s sanitarijami, umivalnicami in pralnico ter prenovili notranjost, dom pa odprli 23. septembra 1973. Leta 1983 so iz Zadnjice zgradili tovorno žičnico, ki so jo v letih 2001–2003 povsem obnovili in predali namenu 12. septembra 2003. Dne 15. septembra 1985 so v zgornji postaji zraven doma odprli bivak z zimsko sobo. Leta 1993 so vključili mobitel. Leta 2004 so obnovili ostrešje in zamenjali kritino.

V gostinskem prostoru doma je 45 sedežev in točilni pult. V petih sobah je 37 postelj, na treh skupnih ležiščih pa 22 ležišč. V zimski sobi je 20 ležišč in štedilnik. V domu sta urejena stranišče in umivalnica. Gostinski prostor ogrevajo s pečjo. Dom ima tekočo vodo, fotovoltaični sistem in agregat za elektriko ter mobitel.

Od doma je izredno lep pogled na gore, ki obdajajo Kriške pode, ter proti Trenti in na gore nad njo. Na vzhodni strani se dvigata Stenar in Bovški Gamsovec, na jugozahodu pa se kaže Pihavec kot strma, stolpasta gora, katere zahodne stene padajo v grapo Belega potoka.

Tik pod domom leži Spodnje Kriško jezero. Na jugu je dolina Trente s Sočo in naseljem Na Logu, levo nad njo pa se vidi greben z Velikim Špičjem ter Plaskim Voglom. V ozadju je Krn, desno pa sta Srebrnjak in Bavški Grintovec. Širši razgled proti zahodu zapira bližnji greben s Planjo in Goličico. Lep razgled proti zahodu je s sedelca Preval med Razorjem in Planjo. Od tu je lep pogled na Prisojnik, Mojstrovko, Jalovec, Pelce, Mangart, Viš, Poliški Špik in ob dobri vidljivosti tudi naprej proti Dolomitom. Na severni strani oklepajo Kriške pode mogočne stene Razorja, bližja pa sta vrhova Kriški rob in Križ.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Mengšu se je 4. 10. 1700 kot sin organista in mežnarja rodil največji slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Med oljnimi slikami je najbolj znana slovenska Marija, ki jo je leta 1734 izdelal za cerkev sv. Petra v Ljubljani. Že pred tem je leta 1724 po naročilu župnika Franca Mihaela Paglavca naslikal dve oljni sliki za oltar cerkve sv. Miklavža na Gori. Oljne slike so bile tudi njegovo zadnje delo, saj ga je med slikanjem teh zadela kap.

V Suhi pri Predosljah se je 5. 10.1887 rodil gospodarstvenik in politik Jože Basaj. V letih 1920–1945 je delal v Zadružni zvezi v Ljubljani in bil njen ravnatelj. Ob koncu druge svetovne vojne je bil predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. Nastopal je proti revoluciji. Maja 1945 je emigriral v Avstrijo, leta 1949 v ZDA, kjer je v New Yorku postal tajnik Lige slovenskih katoliških Američanov. Umrl je 3. 6. 1973 v Šentjakobu v Rožu.

Na najvišji vrh sveta, 8848 metrov visoki Mount Everest, je 7. 10. 1990 stopila slovenska alpinistka Kranjčanka Marija Štremfelj.

Slovenski alpinist Davo Karničar je 7. 10. 2000 kot prvi človek neprekinjeno, to je brez snemanja smuči, presmučal Mount Everest – od 8848 metrov visokega vrha do 5360 metrov visoko ležečega baznega tabora, to je 3488 metrov višinske razlike.

Okoli leta 1488 se je v gradu Kamen v Begunjah rodil cerkveni dostojanstvenik Franc Kacijanar, pl. Katzensteinski. Za tretjega ljubljanskega škofa ga je kralj Ferdinand imenoval leta 1536, papež pa potrdil leta 1537. V času njegovega škofovanja se je na slovenskem ozemlju zelo razširil protestantizem, ki mu je bil kot humanist tudi sam naklonjen.