Proti referendumu in občini Golnik

Kranjski mestni svetniki so na četrtkovi izredni seji podali negativno mnenje k predlogu razpisa referenduma za občino Golnik, enotno so tudi proti drobljenju občine.

Kranj – »Zadovoljen sem, ker smo potrdili enotnost, da nam je mar za ljudi. Dajem obljubo, da bomo dobro delali še naprej, da ne bi več prišlo do takih pobud,« je kranjski župan Matjaž Rakovec na koncu četrtkove izredne seje komentiral odločitev mestnega sveta, da soglasno potrdi njegove predloge sklepov, s katerimi so podali negativno mnenje k predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o novi občini Golnik z izločitvijo dela mestne občine Kranj (MOK).

Državni zbor, ki je mestni svet pozval k podaji stališča do predloga, ki so ga vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano poslanko SMC Matejo Udovč, na sprejeto mnenje ni vezan.

Rakovec: Referendum je izguba časa in denarja

Rakovec, ki tudi sam izhaja z območja predlagane občine Golnik (z Bobovka) je v uvodu poudaril, da zagovarja demokratični proces in referendum, a le ko ga podpira veliko število ljudi, in ne zgolj peščica, saj je v tem primeru referendum izguba časa, denarja in energije. Po njegovem mnenju bi ustanovitev 19. gorenjske občine na območju krajevnih skupnosti Golnik, Trstenik, Goriče, Predoslje, Tenetiše, Kokrica in Britof ošibila tretjo največjo mestno občino v državi in prinesla številne negativne finančne učinke v novi občini. »Predlagatelji dokazujejo samo dohodke, vendar ne bodo dobili le teh, imeli bodo tudi odhodke ter obveznosti, ki so lahko višji od prihodkov,« je dejal. Po izračunih mestne uprave bi namreč zaradi izvedenega projekta GORKI2 predvideni dolg na prebivalca v morebitni občini Golnik ob njeni ustanovitvi znašal 1481 evrov, s čimer bi bila ena najbolj zadolženih slovenskih občin, medtem ko bo dolg MOK konec leta 2021 predvidoma znašal 565 evrov na prebivalca. Po izračunih kranjske mestne uprave bi samo za izpolnjevanje izvirnih nalog nove občine porabili celotne predvidene letne prihodke v višini 9,3 milijona evrov. Nova občina bi med drugim ob tem takoj potrebovala novo devetletno osnovno šolo, kar bi jo stalo okoli pet milijonov evrov, če bi jo gradili na občinskem zemljišču. Po drugi strani se ne Občina Golnik ne MOK do podpisa delitvene bilance ne bi mogli dodatno zadolževati, kar bi ohromilo njuno delovanje. Ustanovitev nove občine, tako Rakovec, bi njenim občanom prinesla tudi dražje komunalne storitve (za kanalizacijo za vsaj štirideset odstotkov), ne nazadnje pa tudi strošek menjave osebnih dokumentov, ki bo za odraslo osebo za vse dokumente znašal slabih sto evrov.

Gunčarjeva: Dolga se ne bojimo

V imenu pobudnikov ustanovitve nove občine je mestni svet nagovorila svetnica Barbara Gunčar, ki je naštela vrsto nerešenih problemov na severnem delu Kranja in poudarila, da zdaj to območje prejme le drobtinice iz občinskega proračuna, medtem ko bodo imeli po njihovih izračunih v lastni občini ob 10 milijonih evrov letnih prihodkov za investicije na voljo štiri milijone evrov, ob tem pa bodo pridobivali še evropska sredstva. Prav tako je zagotovila, da bosta nižja komunalni prispevek in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. »Župan govori o eni najbolj zadolženih občin; mi se dolga me bojimo, a prevzeli ga bomo le toliko, kot nam pripada, in ga bomo tudi zelo hitro odplačali,« je zagotovila. Poudarila je, da se vse občine, nastale iz nekdanje kranjske občine, veliko bolje razvijajo. »Kjerkoli smo se pogovarjali – v Ankaranu, Preddvoru, Gorjah –, povsod so nam rekli, da če imamo interes, naj samo gremo po svoje,« je dodala.

Sledila je razprava, v kateri je bilo poudarjeno, da se krajevnim skupnostim v tem mandatu znova vrača izgubljen vpliv na razvoj kraja, uvaja se tudi participativni proračun. Razen Gunčarjeve so bili vsi svetniki proti drobljenju občine, vključno s tremi, ki prihajajo s severa Kranja, in svetniki SDS, katere poslanci so sicer podprli predlog za razpis referenduma o občini Golnik. Ob tem so poudarjali, da bodo vseeno spoštovali voljo ljudi, če bi se na morebitnem referendumu izrekli za novo občino, pri čemer pa upajo, da se bodo občani odločali na podlagi verodostojnih podatkov.

Župan povzdignil glas

»Danes vas prosim le, da nam dovolite, da se na referendumu odločimo, v kateri občini želimo živeti,« je svetniške kolege na koncu razprave še enkrat pozvala Gunčarjeva, nato pa sejo še pred glasovanjem zapustila z razlago, da tako ve, kako bodo glasovali. Še pred tem je župan Rakovec v precej čustvenem nastopu Gunčarjevi očital, da zavaja s podatki, zato morajo občane in občanke pred lažnivimi podatki zaščititi. Spraševal se je tudi, zakaj na seji ni bila prisotna SMC-jeva poslanka Mateja Udovč. »Zato, ker ne upa priti. Najprej so se skregali med sabo v Ljubljani, zdaj nas hoče spreti še v Kranju,« je bil nenavadno oster. »O izredni seji me sklicatelj ni obvestil, kaj šele nanjo povabil,« je kasneje na naše vprašanje odgovorila poslanka.

Mestni svet je sicer na izredni seji brez glasu proti sprejel vseh pet sklepov, ki jih je predlagal župan. Tako so podali negativno mnenje k predlogu za razpis referenduma za ustanovitev občine Golnik, ker pobuda ne uživa širše javne podpore, morebitna nova občina pa ne bi zadostila pogoju finančne samostojnosti in razvoja. Izrazili so nasprotovanje ustanovitvi nove občine, saj škoduje interesom vseh občanov MOK. Če bo državni zbor kljub vsemu razpisal referendum, pa mestni svet predlaga, da ga izvedejo na območju celotne MOK, referendumski izid pa naj ločeno ugotavljajo in upoštevajo za vsa naselja v krajevnih skupnostih Golnik, Trstenik, Goriče, Predoslje, Tenetiše, Kokrica in Britof. Ob tem mestni svet državni zbor še opozarja, da bi morebitni referendum za ustanovitev občine Golnik »lahko sprožil neustavljiv proces drobitev občin«.