Občine bi lahko bile bolj dostopne občanom

Prva raziskava odprtosti in transparentnosti slovenskih občin je pokazala, da imajo slovenske občine še precej možnosti za napredek, saj večina pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in neambiciozni zakonodaji. Med gorenjskimi občinami se je na lestvici sicer najbolje izkazal Kamnik.

Kamnik – Ker nič manj pomembno vlogo kot vlada v naših življenjih igra lokalna samouprava, so na inštitutu Danes je nov dan z Organizacijo za participatorno družbo ter Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja izvedli raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin – z namenom predstaviti dobre in slabe prakse ter podati priporočila, kako stanje izboljšati.

Pod drobnogled so vzeli vseh 212 slovenskih občin, analizirali pa so jih z 80 kazalniki, razdeljenimi v pet vsebinskih sklopov. Pri tem so zbrali podatke iz leta 2020, in sicer na podlagi občinskih spletnih mest, zakonodaje oziroma javno dostopnih dokumentov, kot so občinski poslovniki, pri enem od sklopov pa tudi z neposrednimi odgovori občin na poslane vprašalnike. Ocenjevali so transparentnost delovanja občinskega sveta, preglednost občinskih spletnih mest in dostopnost informacij, transparentnost in vključenost v postopke sprejemanja proračunov, dostopnost spletnih mest ter vključenost javnosti v delovanje občin.

Kot pravijo, zaključki kažejo skrb vzbujajočo sliko. »Večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in nizkim zakonskim standardom. Tudi kadar so podatki na spletnih mestih objavljeni, so pogosto skriti v zapletene labirinte hiperpovezav ali pa je na voljo le v več sto strani dolgih in zapletenih dokumentov. Kar 95 odstotkov občin pri pregledu vsebin ni doseglo niti polovice od 100 možnih točk, tudi najvišje ocenjena občina je dosegla le 67,2 točke. Občine tako v veliki meri ne omogočajo ustrezne participacije ali informiranja občank in občanov. Še bolj osupljivo je, da kar 168 občin na nekaterih področjih ne zadošča niti minimalnim zakonskim standardom,« so avtorji raziskave med drugim zapisali v svojem poročilu.

Izkazalo se je, da so se najbolje izkazale večje občine, torej tiste z višjim proračunom in večjim številom prebivalcev. Manjše občine so manj transparentne, so pokazali rezultati, je pa pri tem treba upoštevati verjetnost, da je v manjših občinah za razliko od urbanih središč spletno mesto manj prepoznan kanal obveščanja, zato je tam na voljo manj informacij, nizko število točk pa je lahko tudi posledica nezadostnih kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev.

In kako so se v raziskavi izkazale gorenjske občine? Rezultati so naslednji: 6. Kamnik, 7. Škofja Loka, 8. Medvode, 17. Radovljica, 24. Žirovnica, 28. Komenda, 29. Kranj, 32. Bohinj, 38. Bled in Tržič, 49. Cerklje na Gorenjskem, 56. Jesenice, 58. Jezersko, 61. Trzin, 65. Železniki, 70. Gorje, 81. Lukovica, 82. Kranjska Gora, 93. Preddvor in Šenčur, 111. Žiri, 116. Gorenja vas - Poljane in Mengeš, 133. Vodice, 153. Domžale, 174. Moravče in Naklo.