Govor o stanju v EU 2021

Kakšno je stanje v naši Uniji v letu 2021? Na to vprašanje je skušala odgovoriti njena prva voditeljica Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije. Svoj govor je sklenila z vzklikom Viva l'Europa!

O pravni državi

Predsednica je imela svoj tradicionalni letni govor pred poslanci Evropskega parlamenta 15. septembra. Iz njega navajamo del, v katerem je govorila o pravni državi. V njem je bila kritična do nekaterih članic iz vzhodne Evrope. »Spoštovani poslanci in poslanke, družbe, utemeljene na demokraciji in skupnih vrednotah, imajo stabilne temelje. Take družbe ljudem zaupajo. Tako se razvijajo nove zamisli in odvijajo spremembe in tako odpravljamo krivice. Zaupanje v te skupne vrednote je po drugi svetovni vojni združilo naše ustanovne očete – in matere. Te iste vrednote, ki so združile borce in borke za svobodo, so pred 30 leti odstranile železno zaveso. Želeli so demokracijo. Želeli so svobodno voliti svojo oblast. Želeli so pravno državo – da bi bili pred zakonom vsi enaki. Želeli so svobodo govora in neodvisne medije. Želeli so odpraviti vohunjenje in državno špijonažo ter se boriti proti korupciji. Želeli so izboriti svobodo, da je posameznik lahko drugačen od večine. Kot je dobro povzel nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, želeli so vse te 'velike evropske vrednote'. Gre za vrednote, ki izhajajo iz evropske kulturne, verske in humanistične dediščine. So del naše duše, del naše sedanje biti. Te vrednote so zdaj zapisane v evropskih pogodbah. Vsi smo se zavezali k njihovemu spoštovanju, ko smo kot svobodne in suverene države postali del Unije. Pripravljeni smo jih braniti in v tej odločenosti ne bomo nikdar popustili. Naše vrednote so zagotovljene z našim pravnim redom in sodbe Sodišča Evropske unije jih varujejo. Te sodbe so zavezujoče in skrbimo za to, da se spoštujejo, in sicer v vseh državah članicah Unije. Kajti varstvo pravne države ni le plemenit cilj, ampak zahteva tudi trdo delo in stalna prizadevanja za izboljšave. Naša poročila o pravni državi so prek reform del tega procesa. Primer tega so reforme pravosodja na Malti ali preiskave korupcije na Slovaškem. Od leta 2022 dalje bodo naša poročila o pravni državi vključevala tudi konkretna priporočila državam članicam. Kljub temu je v nekaterih državah članicah prišlo do skrb vzbujajočega razvoja dogodkov. Pri tem je zame zelo pomembno, da je na prvem mestu vedno dialog. Ampak dialog ni samemu sebi namen. Voditi mora do cilja. Zato uporabljamo dvojni pristop, ki združuje dialog in odločno ukrepanje. Ta način smo uporabili prejšnji teden in enako bomo ravnali tudi v prihodnje. Kajti pravica do neodvisnega sodstva in pravica do enakosti pred zakonom sta pravici, na kateri se morajo imeti ljudje možnost zanesti, in to kjer koli v Evropi in ne glede na to, ali pripadajo večini ali manjšini.« Predsednica je svoj govor sklenila spodbudno: »Ne glede na njeno nepopolnost je naša Unija tako čudovito edinstvena kot tudi edinstveno čudovita. To je Unija, v kateri krepimo svojo individualno svobodo z močjo naše skupnosti. Unija, ki jo v enaki meri oblikujejo tako naša skupna zgodovina in vrednote kot tudi naše različne kulture in pogledi …« (Vir: Ursula von der Leyen, Govor o stanju v Uniji 2021, dostopno na spletni strani ec.europa.eu)

Ni šlo za svobodo

Je bil ameriški napad na Afganistan po napadih 11. septembra 2001 upravičen? Preberimo, kako je na to vprašanje odgovoril Joseph Mussomeli, nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji. »Za Busha in vse tiste imbecile na desni je bilo celotno bistvo napada, da so 'tisti' ljudje sovražili našo svobodo. In nikdar ni razumel, da to ni tisto, za kar je šlo. Njegova zabloda je bila, da je imel 11. 9. kar koli opraviti z ljudmi, ki so nam zavidali našo svobodo, namesto da bi dojel, da imajo preprosto drugo idejo svobode. Za povprečnega muslimana, ne glede na to, ali gre za radikalnega ali ne, je svoboda to, da se držijo svojih verskih prepričanj – kar bi lahko veljalo tudi za kristjane. Tako da misliti, da je imel 11. 9. kar koli opraviti s tem, da bi oni sovražili našo svobodo, je bilo popolnoma trapasto. Kot je bilo trapasto tudi, da smo napad izvedli pod pretvezo nekakšnega osvobajanja Afganistancev.« (Vir: MMC RTV SLO)

Hudo tudi za muslimane

Zainab Chaudry, ameriška državljanka in aktivistka, ki je bila ob napadih stara 19 let, je povedala, kako je bilo takrat biti musliman v ZDA. »Prej okolje ni bilo sovražno do muslimanov, po 11. septembru pa kot musliman nisi mogel stopiti iz hiše, ne da bi kdo strmel vate ali te žalil, ne da bi se počutil drugačen ali Drugi. Številne muslimanke so snele svoje naglavne rute, številni moški so si obrili brade, nekateri so si spremenili imena, tisti, ki so imeli otroke, so jim dajali anglizirana imena, kot je Adam.« (Vir: MMC RTV SLO)