Gorenjski turizem po osamosvojitvi

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / petek, 24. september 2021 / 09:17

V članku z zgornjim naslovom je avtorica natančno s številnimi podatki lepo opisala razvoj gorenjskega turizma v zadnjih tridesetih letih. Žal pa je bilo v teh letih narejenih tudi nekaj napak. Največja napaka je po mojem mnenju bila, da odgovorni za razvoj turizma niso pravočasno zaznali modernih turističnih trendov v Evropi. V mislih imam predvsem kolesarski turizem, na katerega so pozabili, in tako imamo na Gorenjskem le za vzorec kolesarskih poti; še Bled in Bohinj nista povezana. Poleg pohodniškega turizma je kolesarski turizem res pravi 'zeleni turizem', o katerem tako radi govorimo. Turisti kolesarji prihajajo v deželo, da jo doživijo, in ker jo običajno vzljubijo, se radi vračajo. Običajno so to zakonci ali družine, ki ne 'žurirajo' do jutra in ne motijo sostanovalcev ali domačinov. Za razliko od kopališkega turizma, ki traja na Gorenjskem v najboljšem primeru le dva meseca, turisti kolesarji pridejo v deželo že zgodaj spomladi, ko zacvetijo češnje, pa tudi še jeseni, ko se pokrajina obarva v jesenske barve. Turistična sezona se tako občutno podaljša. So pa za razvoj tega turizma potrebne kvalitetne kolesarske poti, namenjene le kolesarjem, na katerih bodo varni najmlajši pa tudi starejši manj spretni kolesarji. Kako hitro se tudi na Gorenjskem povečuje število kolesarjev, lahko vidimo na kolesarski poti v Kranjski Gori ali v Bohinju ali pa kar na Linhartovem trgu v Radovljici. Da so Gorenjsko na področju turističnega kolesarjenja prehiteli v drugih občinah v Sloveniji, pa na primer dokazuje majhna občina s 4000 prebivalci Podčetrtek, ki je z odličnimi kolesarskimi potmi povezana z vsemi sosednjimi občinami, pa tudi z oddaljenimi kraji v občini, kjer še ni turizma. Dodatna spodbuda za kolesarjenje so tudi električna kolesa, ki tudi starejšim omogočajo kolesarska doživetja, zato sem prepričan, da se bo trend povečevanja kolesarskega turizma nadaljeval.

Avgust Mencinger, Radovljica