Nakljanci dobili svojo potico

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 14. april 2017 / 17:38

Alojzija Murn je razmišljala o tem, kaj izvirnega bi lahko postregli obiskovalcem razstav Likovnega društva Naklo. Kranjska klobasa ji ni šla iz glave, a kako jo vplesti v imenitnejšo jed? Nastala je nakljanska potica, v kateri je tudi pekoči čili – pikantnost se Nakljancem lepo poda, pravi Murnova. Nakljanska potica pa je lahko tudi del velikonočnega pogrinjka.

»Kdor zna dobro kuhati, je tudi boljši slikar.« Ta stavek je Alojziji Murn prenesla dr. Slađana Mitrović in jo s temi besedami, ki jih je originalno izrekel profesor Gustav Gnamuš, zelo razveselila. Kajti Alojzija Murn združuje oboje – likovno umetnost kot ustvarjalka in predsednica Likovnega društva Naklo in ljubezen do kulinarike. Nekaj poživljajočega je želela tudi za Naklo, ki je v zadnjem času malo zaspalo z dogajanjem. Razmišljala je o tem, kako bi kranjsko klobaso, ki jo je cesar okušal prav v Naklem in ji podaril to ime, še bolj poudarila. In razmišljala je tudi o tem, s čim originalnim bi lahko postregli obiskovalcem svojih likovnih razstav. »Kranjska klobasa mi je kot sestavina res prišla takoj na misel. Zanimalo me je, kako pogosto je v receptih prisotna potica s kranjsko klobaso. Navdih sem iskala v knjigah dr. Janeza Bogataja Mojstrovine s kranjsko klobaso in Potice iz Slovenije. Recepte sem iskala tudi na spletnih straneh. Samo dva recepta sem našla, ki sta imela poleg pražene čebule in pražene kranjske klobase tudi praženo kislo zelje. Prav noben recept pa ni vseboval pekočega čilija. In prav ta sestavina je posebnost nakljanske potice! Čili ima lahko čisto simboličen pomen: Naklo zame ni nekaj brezbarvnega, Naklo je zame tudi prispodoba za pikantnost,« je simpatično idejo razvila Alojzija Murn do te mere, da je Naklo dejansko dobilo svojo potico.

Prve pohvale za okus so dobro dele

Nakljansko potico je Alojzija Murn prvič dala v okušanje na recitalu pod vaško lipo v Naklem ob osmem februarju. Prve pohvale za idejo in za okus so ji dobro dele. Kljub temu je želela popraviti, izboljšati še nekaj detajlov. Tako je zdaj v receptu posebej poudarjeno, da je obvezno treba ločeno pražiti čebulo, zelje in klobaso, sicer se zelje preveč navzame rdeče barve čebule in nadev ni videti najlepše. Vse tri omenjene sestavine morajo biti zares na drobno narezane. »Kakšna morata biti končna okus in videz, sem večkrat preskušala. Ali je boljša v nadevu že kuhana klobasa ali surova ali kuhana pa potem pečena ... Vedno pa mora biti klobasa narezana na tanka kolesca. Še zlasti zelje mora dosti dehidrirati, kajti če je nadev pretežek, se potica posede. Čili in zelje sta že sama po sebi čudovita kombinacija in seveda tudi v potici prideta do izraza,« je razložila. Originalno se potica postreže v okroglem modelu – to kot edino pravilno navaja tudi dr. Bogataj, a Murnova jo iz čisto praktičnih razlogov še največkrat speče v podolgovatem modelu.

Naj gre recept med ljudi in lokalne gostince

Naj gre recept med ljudi, pravi snovalka prve nakljanske potice. Obiskovalci jo boste sicer še najprej lahko okušali na dogodkih Likovnega društva Naklo, če ne prej pa junija ob občinskem prazniku, ko bodo odprli razstavo na temo zdravnika ruskega carja Petra Velikega in diplomata dr. Gregorja Voglarja. »Ko potujemo po svetu, radi okušamo lokalne jedi. Mislim si, da bi tudi obiskovalci Naklega radi pojedli kaj pristno nakljanskega. Vesela bom, če se bo zamisel nakljanske potice prenesla na mize nakljanskih gostincev,« je še dejala Alojzija Murn, ki je z nakljansko potico želela doseči nič drugega kot to, da nekaj dobrega prispeva k identiteti, prepoznavnosti Naklega, ki je že 33 let njen čudoviti dom. Morda je koga spodbudila, da nakljansko potico speče za veliko noč, da bo pogrnjena miza z velikonočnimi dobrotami malce drugačna. Za kakšno drugo priložnost pa Alojzija Murn pravi, da se ta potica odlično ujame tudi s fižolovo solato.

In še recept

Za testo potrebujemo 1 kg dobre moke (tip 500), 1 l mleka (nehomogeniziranega s 3,5 odstotka mlečne maščobe), 2–3 jajca, 2 žlici oljčnega olja, 1 kocko dobrega svežega kvasa, 1 zravnano žličko sladkorja (za vzhajanje kvasa) in 1 zravnano žličko soli.

Za nadev potrebujemo 3 žlice oljčnega olja; 3 večje rdeče čebule, drobno nasekljane in posebej (ne skupaj z zeljem!) počasi popražene na oljčnem olju, da izgubi večino vlage; 1 kg dobrega in ne premokrega kislega zelja, ki ga še malo narežemo in nato posebej popražimo na oljčnem olju, da izgubi precej vlage; svež rdeči pekoči čili, drobno nasekljan oz. posušen ali pa mlet čili, če nimamo svežega, količino pa dodamo po okusu; 2 kranjski klobasi, narezani na tanka kolesca, ki jih posebej popražimo na malo olja.

In še postopek priprave. V manjšo posodo damo 1 dl mlačnega mleka, sladkor, kvas in žlico moke. Premešamo, da ni grudic, in pustimo vzhajati – tako pripravimo kvasec. V večjo posodo presejemo preostalo moko in ji dodamo sol, jajci in na koncu kvasec. Vse skupaj zgnetemo v testo, ki naj na toplem vzhaja. Nato ga razdelimo na dva ali več delov (glede na velikost modelov) in ga razvaljamo pol centimetra na debelo. Enakomerno porazdelimo nadev po testu: najprej posujemo po testu popraženo čebulo, nato zelje in nazadnje še kolesca klobase in čili. Testo nato tesno zvijemo in damo v namaščene modele za potico – namastimo jih z oljčnim oljem, lahko tudi z oljem, ki je ostalo od praženja klobas. Potico po vrhu še prešpikamo z zobotrebcem (da skorja ne bo odstopila) in jo s čopičem črtasto premažemo s stepenim jajcem (S čopičem naredimo črte v smeri premera od središča proti zunanjemu robu. Med črtami puščamo razmike v širini čopiča). Ko potica v modelu lepo vzhaja, jo damo v vročo pečico in pečemo pri 180 stopinjah okrog 50 minut. Pečeno vzamemo iz modela in pustimo, da se ohladi, preden jo narežemo.