Dostava na dom

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / / 12:35

Včeraj spet nisem kuhala kosila, pripeljali so mi ga domov. To je (slaba?) navada, ki mi je ostala iz časov drugega vala epidemije, ko se mi je zdelo prav, da z naročanjem hrane pri bližnjih gostincih pomagam, da bodo ti lažje prebrodili zaustavitev javnega življenja ... Potem sem ugotovila, da je tisti en dan v tednu, ko se mi ni treba ukvarjati s kuhanjem in pomivanjem posode, precej manj naporen od običajnega delovnika, ko se, razpeta med računalnikom, telefonom in lonci, pozno popoldan zgrudim na kavč in štejem ure, ki me še ločijo do konca dneva.

Tokrat smo jedli kitajsko. Za štiri osebe sem naročila tri glavne jedi, dve kislo-pekoči juhi in sojine kalčke. Hrana je bila okusna, po kosilu sem le še oplaknila štiri prozorne plastične posode s pokrovom, ki so ostale od chop sueya in kalčkov, dve okrogli, v katerih je bila juha, in eno iz 'penaste' plastike, malo debelejšo, v kateri je bil riž.

Bambusove palčke, ki jih priložijo kitajski hrani, se odlično obnesejo, da hitro zagori v kaminu. Vsak čas bo jesen in bodo prav prišle. Papirnate prtiče tudi uporabim, vanje shranim čebulo in krompir. Ampak posode, v katerih je hrana ... teh imam v shrambi že celo skladovnico. Potrebujem jih v resnici ne, da bi jih odvrgla, se mi zdijo prelepo ohranjene, ubogega Kitajca, ki sprejema naročila za dostavo na dom, pa tudi ne upam vprašati, če bi jih, pomite in osušene, vzel nazaj in mi jih prihranil za naslednjič.

Pred kratkim je začela veljati uredba o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg. Prepovedani so plastični pribor, krožniki, slamice in vatirane palčke, to so v glavnem tisti izdelki, ki jih je težko ali nemogoče reciklirati. To se mi zdi seveda odlična novica.

Ampak če pomislim, da smo v letu in pol, kar traja epidemija, večinoma pozabili, kako pogumno smo pred pred 'covid ero' po sadje in zelenjavo v trgovino odhajali s svojimi vrečkami za večkratno uporabo, da so nam celo mesnine ponekod že prijazno natehtali v embalažo, ki smo jo prinesli od doma ... vidim, da je prepoved uporabe plastičnega pribora, krožnikov, slamic in vatiranih palčk le drobna stopinja naprej, komaj opazna ob velikih korakih, ki smo jih v tem času naredili nazaj.

Lahko bi rekli tudi: zgolj kaplja v morje. Tisto morje, v katerem že leta plavajo strašljivi otoki odvržene plastike. Sestavljeni so iz vsega mogočega, tudi iz plastenk, ki jih je sicer mogoče reciklirati, a jih po svetu prodajo 1,3 milijarde vsak dan in le 65 odstotkov jih v Evropi zberemo za recikliranje. Preostale bodo razpadale na stotine let. Tako kot, žal, morda tudi ostanki mojega kitajskega kosila.