September je mesec netopirjev

V septembru, mesecu netopirjev, opozarjajo na kopičenje njihovih iztrebkov – gvana na kotiščih v stavbah kulturne dediščine.

Kranj – September je mesec netopirjev, v noči z 28. na 29. avgust je bila tradicionalna mednarodna noč netopirjev Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev je v sodelovanju s partnerji pripravilo več dogodkov, na katerih so opazovali in spoznavali življenje netopirjev. Gorenjski najbližji je bil dogodek v parku Tivoli v Ljubljani, kjer so udeleženci spoznavali metodo lovljenja netopirjev v mrežo.

V Sloveniji dvaintrideset vrst netopirjev

V Evropi živi več kot petdeset vrst netopirjev, vse so zaščitene v okviru Sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi. V Sloveniji je 32 vrst netopirjev, vsi so še posebej zaščiteni z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Med njimi je deset vrst, ki sodijo med kvalifikacijske vrste območij Nature 2000. V Sloveniji kar 23 vrst netopirjev živi v stavbah kulturne dediščine, biologi so v zadnjih dvajsetih letih pregledali več kot 1700 tovrstnih stavb in našli netopirje v štirih petinah stavb, porodniške kolonije pa skoraj v dveh petinah stavb.

K varstvu netopirjev pomembno prispevajo številni projekti, med katerimi sta tudi projekta Monitoring populacij netopirjev in Ohranimo netopirje.

Kako zmanjšati onesnaženost z gvanom

V okviru projekta Life-IP Natura.si si prizadevajo predvsem za varstvo netopirjev v stavbah kulturne dediščine, v katerih je zabeleženih več kot petsto kotišč netopirjev. Na posameznem kotišču je lahko le nekaj živali ali pa tudi več tisoč samic z mladiči, temu primerno veliki so tudi problemi z gvanom, to je z iztrebki netopirjev. Posledica teh problemov je uničevanje kotišč. Rezultati državnega monitoringa kažejo, da naj bi letno uničili ali poškodovali od pet do deset odstotkov kolonij netopirjev v stavbah in da je enajst vrst netopirjev ali dve petini vseh zaradi tega uvrščenih med vrste z neugodnim statusom ohranjenosti. V okviru projekta naj bi vzpostavili dolgoročno sodelovanje med lastniki in upravljavci stavb ter strokovnjaki zavoda za varstvo narave, zavoda za varstvo kulturne dediščine, ministrstva za okolje in prostor in agencije za okolje, oblikovali sistemske rešitve za pomoč upravljavcem stavb pri čiščenju oziroma odstranjevanju gvana ter se dogovorili za izvedbo preprostih preventivnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali morebitna navzkrižja med ohranjanjem kotišč netopirjev in vzdrževanjem stavb. Tako že poteka obveščanje glavnih deležnikov o ohranjanju netopirjev v stavbah kulturne dediščine, izdali so publikacijo Netopirji v stavbah kulturne dediščine, izvajajo pa tudi popis prvih sto stavbnih zatočišč, pri katerem dajejo poudarek onesnaženosti z gvanom in ukrepom za zmanjšanje onesnaženosti funkcionalnih delov stavb.

Eholokacija jim omogoča nočno življenje

Netopirji sodijo med bolj zanimive živalske vrste že zato, ker so kot edini sesalci sposobni aktivno leteti. Letenje jim omogočajo prhuti, to je kožna opna, ki je razpeta med podaljšanimi dlančnicami in prstnicami ter telesom. Za nočno življenje imajo dobro razvito eholokacijo, ki deluje tako, da oddajajo človeku neslišne ultrazvočne klice za navigacijo, ki se odbijajo od predmetov v prostor, njihov odmev pa prestrežejo z uhlji in se tako lahko orientirajo tudi v popolni temi. Eholokacija je tako natančna, da lahko zaznajo tudi pol milimetra tanko nit. Čez dan in vso zimo se skrivajo v zatočiščih, za prezimovališče si izberejo hladne in vlažne prostore, kjer je stalna temperatura, denimo v jamah, cerkvah, na podstrešjih, v špranjah stanovanjskih stavb ...