Nekoč so bile razglednice

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 14. september 2021 / 15:29

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava razglednic iz zbirke prof. dr. Ivana Turka s pomenljivim naslovom Če bom v bližini ali v daljavi, spominjam tebe se s srčnimi pozdravi.

Kranj – Nekoliko dolg naslov razstave vsekakor zahteva razlago, mar ne? Prijazne besede je leta 1900 na razglednico St. Jurija pri pri Kranju napisala Jožica in jo poslala blagorodni gospodični Apoloniji v Vodice. Pošta torej ni šla prav daleč. Dandanes bi Joži iz Šenčurja vzela v roke mobilni telefon, poklicala svojo prijateljico Polono in ji ob tem poslala še kakšno fotografijo, v uvodu k razstavi ugotavlja njen avtor Zmago Tančič; da se časi spreminjajo, zato se lahko vprašamo, ali bomo v prihodnosti sploh še pošiljali razglednice. Morda jih bo prav tehnologija pospremila v pozabo. Prav zato je tokratna razstava tako v spomin kot v uk.

»Ko je konec lanskega leta umrl prof. dr. Ivan Turk, je bil to za naše društvo velik udarec. Napisal je namreč veliko strokovnih člankov in knjig, ki so dejansko napotek za nas, aktualne in prihodnje generacije zbiralcev, zato smo čutili neke vrste dolžnost, da se mu z razstavo zahvalimo za njegovo delo. Bili smo enotni v zamisli te razstave, prav tako pa so nas podprli v Gorenjskem muzeju, da smo z razliko od prejšnjih let, ko smo predstavljali numizmatiko, letos predstavili razglednice pokojnega profesorja,« o pobudi za razstavo pove Tančič, sicer tudi predsednik Numizmatičnega društva Slovenije.

Seveda pa brez sodelovanja dedičev te zbirke ne bi šlo. V več kot štiridesetih letih je dr. Ivan Turk namreč ustvaril čudovito zbirko starih razglednic. »Oče je zbirko razdelil med svoje vnuke. Razglednice je nekako tematsko razdelil po interesih: vnuku, ki je bil jadralec, je namenil razglednice s Primorske, razglednice z motivi iz Ljubljane je podaril drugima dvema vnukinjama, tiste z Gorenjske, ki so večinoma na tej razstavi, je dal v hrambo vnukinji, ki ima po enem od staršev sorodstvo na Gorenjskem, in tako naprej …« očetovo odločitev razgrinja njegov sin Darko Turk.

Izbrati razglednice iz take zbirke ni bilo lahko; ker je razstava v Kranju, je Zmago Tančič odbral tiste z motivi Gorenjske. V posameznih sklopih v osmih vitrinah je na na ogled več kot 300 razglednic. »Gre za sprehod po gorenjskih krajih, vaseh, hribih, naravnih lepotah, vključili pa smo tudi razširjeni del pokrajine z Jezerskim in Kamnikom,« pojasnjuje sogovornik. Iz Kranja se ob razglednicah tako sprehodimo do Škofje Loke, po obeh dolinah do Sorice, v Bohinjsko Bistrico, naprej na Triglav, v dolino Vrat ter potem na levo proti Kranjski Gori in pod obronki Karavank nazaj proti Bledu, Radovljici, vse do Krope, Tržiča, Ljubelja, na Jezersko, od tod pa še do Kamnika.

Najstarejša razglednica na razstavi je z Bleda, in sicer iz leta 1893. Bled je nasploh prednjačil med slovenskimi kraji, ki so konec 19. stoletja prvi dobili svoje razglednice. V zlati dobi razglednic, tja do konca prve svetovne vojne, je potem tako rekoč vsak slovenski kraj, še posebej, če je imel kakšno znamenitost, dobil svojo razglednico. Na njih pa lahko vidimo tudi hotele, gostilne, trgovine, saj so bile v tistem času izviren način reklamiranja, na ta način pa so prispevale tudi k razvoju turizma. Različno stare razglednice so izdelane tudi v različnih tiskarskih tehnikah. »Pri snovanju razstave sem se oziral tudi na mlajšo generacijo, zato sem nalašč izbral razglednice z živahnejšimi in bolj domiselnimi motivi.«

»Očetovi nasledniki nimamo strokovnega vpogleda v njegovo zbirko, kaj bi bilo primerno za razstavo in kaj ne, zato lahko potrdim, da je na ogled res zanimiva razstava. Verjemite, da bi bil tudi oče prijetno presenečen in bi mu bila razstava v veliko zadovoljstvo,« je še dodal Darko Turk. Sprehod po gorenjskih krajih nekoč pa v Prešernovi hiši lahko opravite še do 27. septembra.