Ker je v igri denar, je tudi interesov veliko

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 13. september 2021 / 09:31

V preteklosti, ko sta ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vodila minister Dejan Židan in kasneje ministrica Aleksandra Pivec, so gorenjski kmetje večkrat tarnali, češ: »Minister je iz vzhodne Slovenije in zato bolj naklonjen poljedelstvu in nižinskemu kmetijstvu, manj pa govedoreji in gorsko-hribovskemu kmetijstvu.« Sedanji minister Jože Podgoršek je z Gorenjskega, a zato kritik in pripomb od tu ni nič manj.

Slovenija zdaj pripravlja strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, ki bo po potrditvi na vladi in v Evropski komisiji začrtal razdelitev več od poldruge milijarde evrov denarja za kmetijstvo, gozdarstvo, živilsko-predelovalno industrijo in podeželje. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije zdaj zahteva za to obdobje še dodatnih 380 milijonov evrov, ob tem pa grozi z vseslovenskim protestom kmetov, če država njihove zahteve ne bo upoštevala.

Ker so v igri veliki denarji, je tudi interesov veliko, vsem, ki 'stojijo' za temi interesi, pa je skupno to, da želijo vsaj toliko finančnih podpor, kot jih imajo zdaj, ali še več. Ministru in njegovi ekipi ne bo lahko, da bo uskladil interese med hribovskimi in nižinskimi kmetijami, med poljedelskimi, živinorejskimi, vinogradniškimi, sadjarskimi in zelenjadarskimi kmetijami, med kmetijami in kmetijskimi podjetji, med majhnimi in velikimi kmetijami, med kmetijami s konvencionalnim in tistimi z ekološkim načinom kmetovanja ... Na kmetijskem ministrstvu so z usklajevanjem predlogov že daleč, a nekaj odprtih vprašanj ostaja, med njimi vprašanje, na katero višino zneska naj bi omejili skupno izplačilo neposrednih plačil. Predloga kmetij in kmetijskih podjetij sta si glede tega povsem nasprotujoča in ju bo težko uskladiti, a kakršnakoli že bo odločitev, bo to tudi odločitev o tem, koga država bolj podpira – kmetije ali kmetijska podjetja. Tudi tokrat bo po končanih usklajevanjih tako kot ob vsaki spremembi, na eni strani bodo zadovoljni in na drugi nezadovoljni. Bodo med nezadovoljnimi tudi intenzivni gorenjski kmetje, ki bodo ostali brez zgodovinskih plačil?!

Ob vsaki spremembi kmetijske politike se vedno znova pojavljajo vprašanja, ali ne bi bilo bolje ukiniti dragega sistema razdeljevanja denarja in kmetom namesto finančnih podpor zagotoviti višje odkupne cene pridelkov. Da bi se to zgodilo, ni verjetno, tudi zato ne, ker Evropska unija in slovenska država s takšno politiko ne spodbujata le pridelave hrane, ampak tudi okolju in potrošnikom prijazne načine kmetovanja, negovanje krajine, poseljenost podeželja ...