Za širitev EU na Zahodni Balkan

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 3. september 2021 / 15:43

Na Bledu se je včeraj končal dvodnevni Blejski strateški forum, na katerem so voditelji Evropske unije in evropskih držav med drugim razpravljali tudi o prihodnosti Evrope in širitvi EU na Zahodni Balkan.

Bled – Predsednik vlade Janez Janša je v sredo v uvodnem nagovoru pred začetkom 16. Blejskega strateškega foruma (BSF) poudaril pomen temeljnih načel Evropske unije (EU): »Vidimo Evropo kot prostor razgibanega in svobodnega izražanja mnenja, sodelovanja, visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, ki temelji na enakih merilih za vse in na sodelovanju demokratičnih institucij, ki jih je izvolilo ljudstvo,« je povedal.

Ob tem je Janša izrazil upanje, da je po več kot desetletju kriz, s katerimi se je oziroma se še sooča EU, prišel čas, ko so lahko in morajo biti dejanja EU strateška in dolgoročna. Usmerjena morajo biti k cilju Evrope, ki je svobodna, celovita ter spravljena s seboj in soseščino, je dejal. Kot je še dejal, v pogledih o prihodnosti Evrope obstajajo razlike, vendar pa pri tem ne sme priti do izključevanja, pri čemer si »želimo iskrene in odprte razprave o evropski prihodnosti, želimo ohraniti našo evropsko družino«.

Janša je sodeloval tudi na panelu o prihodnosti Evrope, na katerem so največ razpravljali o vprašanju migracij in nevarnosti, da bi se zaradi dogodkov v Afganistanu ponovila begunska kriza iz leta 2015. Pred začetkom panela je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli izrazil razočaranje, ker so notranji ministri članic EU v torek izrazili pripravljenost sprejeti zgolj Afganistance, ki so sodelovali z EU oz. državami članicami, ne pa tudi tistih, ki želijo zbežati pred talibanskim režimom. Janša je dejal, da je odločitev Sveta EU dokončna in da nobena država članica ni pripravljena ponoviti dogodkov iz begunske krize.

Predsednik republike Borut Pahor pa je na enem od panelov v okviru BSF pozval k čimprejšnji širitvi EU na vse države Zahodnega Balkana, kar mora biti prioriteta EU, države Zahodnega Balkana pa morajo izpolniti svoje naloge. Zavlačevanje širitvenega procesa bi po njegovem mnenju oslabilo medsebojno zaupanje, upočasnilo reformne procese v kandidatkah, okrepilo vzpon nacionalizmov in odprlo prostor za interese tretjih držav. Pahor je ob tem zavrnil ideje o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu, česar ni mogoče izvesti na miren način, zato je hitra širitev EU edina alternativa, ki lahko okrepi ozemeljsko celovitost držav Zahodnega Balkana in s tem varnost regije in Evrope. Premier Janez Janša je kasneje poudaril, da bo Slovenija med predsedovanjem Svetu EU naredila vse, da se naredijo koraki naprej glede njene širitve. Slovenija bo sicer v začetku oktobra gostila vrh EU – Zahodni Balkan.