Lastniki gozdov v dolini Kokre bodo lahko sekali več

Predlagani gozdnogospodarski načrt za enoto Kokra predvideva višji možni posek, ki pa ga bodo lastniki težko uresničili brez vlaganj v odpiranje gozdov.

Kokra – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutek gozdnogospodarskega načrta enote Kokra za desetletno obdobje 2021–2030. Načrt so že javno razgrnili in ga predstavili lastnikom in drugim uporabnikom gozda in gozdnega prostora, zdaj se opredeljujejo do pripomb in pripravljajo predlog, ki ga bo obravnaval svet območne enote zavoda, postopek pa se bo končal, ko bo načrt potrdil še minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kot sta pojasnila Vanja Primožič, vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov v kranjski območni enoti, in načrtovalec Domen Oven, gozdnogospodarska enota Kokra obsega 3829 hektarjev gozdov ali 71 odstotkov celotne površine enote, ki se razprostira ob reki Kokri od Preddvora do Spodnjega Jezerskega. Največ, 2393 hektarjev, je večnamenskih gozdov, 1337 hektarjev je varovalnih, preostalo so gozdovi s posebnim namenom, med njimi je tudi gozdni rezervat Hude stene. Skoraj tri četrtine gozdov je v območju Nature 2000, zato je gozdarski načrt hkrati tudi program upravljanja območij Nature, ki sicer zahteva pri gospodarjenju z gozdovi nekatere prilagoditve.

Število (so)lastnikov se še povečuje

Velika večina gozdov, skoraj 86 odstotkov, je v zasebni lasti, skoraj 14 odstotkov je državnih gozdov, nekaj malega gozdov pa je v občinski lasti. Število zasebnih lastnikov se je zaradi dednih postopkov še povečalo, leta 2010 jih je bilo 211, lani pa 236. Povprečna zasebna posest meri skoraj 14 hektarjev in je za gorenjske in slovenske razmere dokaj velika. Enajst lastnikov ima več kot sto hektarjev gozdov, v njihovi lasti sta skoraj dve tretjini gozdov na tem območju, sicer pa po številu še vedno prevladujejo lastniki z manj kot en hektar veliko posestjo.

Slaba odprtost gozdov

Večina gozdov je v strmini, na zahtevnem terenu. Za spravilo je odprtih 56 odstotkov vseh gozdov oziroma tri četrtine večnamenskih. V zadnjih desetih letih so lastniki gradili le vlake, skupno so jih zgradili 31 kilometrov, največ po žledu, ki je gozdove prizadel v letu 2014. Prevladuje traktorsko spravilo v kombinaciji z ročnim in žičnim, spravilne razdalje so dokaj dolge, kar tretjina presega osemsto metrov. V zavodu za gozdove načrtujejo v naslednjem desetletju izgradnjo petih kilometrov gozdnih cest skupne dolžine 7,9 kilometra na območjih Celarjevo, Pod Starcem, Pod Skodovnjekom, Akle in Pod Viševskim hribom, uresničitev načrta pa bo odvisna predvsem od pripravljenosti in finančne zmožnosti lastnikov gozdov ter od finančnih podpor, ki jih za to namenjajo evropski skladi, država in občine.

Cilj: izboljšati stabilnost sestojev

Tako lesna zaloga, ta znaša 368 kubičnih metrov drevja na hektar, kot letni prirastek, ki znaša 6,5 'kubika' na hektar, sta se v zadnjem desetletju zmanjšala, razlog za to so ujme – žledolom in vetrolomi ter čezmerna razmnožitev podlubnikov. V lesni zalogi je skoraj polovica smreke, približno tretjina bukve, desetina macesna in štiri odstotke jelke, glede razvojnih faz prevladujejo debeljaki. Ker so takšni gozdovi biološko in mehansko manj stabilni, to kaže tudi visok delež sanitarne sečnje, v zavodu za gozdove z novim načrtom podpirajo ukrepe, s katerimi bi postopoma dosegli bolj stabilne mešane gozdove z manj smrek ter z več bukve, jelke in manjšinskih drevesnih vrst.

Posek pospešile ujme in podlubniki

V enoti so v prejšnjem desetletnem obdobju načrtovali posek 193 tisoč kubičnih metrov drevja, lastniki so načrt izpolnili 75-odstotno in posekali 144 tisoč 'kubikov' drevja. »Realizacija je bila dokaj dobra, brez varstveno-sanacijskega poseka, ki je zaradi ujm in gradacije podlubnikov predstav­ljal 72 odstotkov celotnega poseka, bi bila verjetno manjša,« ocenjujeta Vanja Primožič in Domen Oven in dodajata, da z novim načrtom možni posek zvišujejo na 204 tisoč kubičnih metrov. »Brez vlaganj v gozdno infrastrukturo ta načrt ne bo izvedljiv, še posebej ob upoštevanju demografske slike Kokre, ki ni najbolj ugodna.«

Pri negi močno zaostali za načrtom

Lastniki gozdov so v preteklih desetih letih pri negi gozdov, še zlasti pri negi mlajših sestojev, močno zaostali za načrtom, najbolj so ga presegli pri sadnji dreves. Sadnjo so načrtovali na 12 hektarjih, zaradi potreb po obnovi, ki so jih narekovale posledice ujm in podlubnikov, so jo izvedli na 26 hektarjih. Za nego primanjkuje profesionalnih izvajalcev pa tudi finančne podpore niso tolikšne, da bi lastnike spodbujale k tem delom, ugotavljajo v zavodu za gozdove, kjer z novim gozdarskim načrtom dajejo še večji poudarek negi, saj je ta zelo pomembna za biološko in mehansko stabilnost gozdov.

Velik problem v enoti je tudi divjad, predvsem jelenjad, ki z grizenjem vršičkov povzroča škodo na vseh drevesnih vrstah, še zlasti pa na jelki in javorju. Eden od ciljev novega načrta je doseči v naslednjih desetih letih večjo usklajenost rastlinojede živali z zmogljivostjo živ­ljenjskega okolja.