Vztraja, da je nedolžen

Nekdanji notar Jože Sikošek je zavrnil očitek tožilstva, da je leta 2005 s sestavo fiktivnih listin pomagal pri zlorabi položaja ali pravic.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču se je ta teden začelo ponovno sojenje nekdanjemu notarju Jožetu Sikošku, ki ga obtožnica bremeni pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic, ker naj bi maja 2005, tedaj še kot notarski kandidat v notarski pisarni Erike Braniselj, sestavil posojilno pogodbo med Tomažem Steletom in Boštjanom Bajcem, pogodbo o priznanju dolga Tomažu Steletu in pogodbo o prevzemu dolga v višini 142 tisoč evrov s podjetjem Bajc Transport, za katere je vedel, da so fiktivne, zaradi njih pa je bila družba Bajc Transport finančno oškodovana za okoli 120 tisoč evrov, kolikor je bilo denarja Steletu tudi dejansko nakazanega.

Sodnica Nina Prosen je v uvodu pojasnila, da je bil predlog obrambe o izločitvi spornih treh pogodb iz sodnega spisa zavrnjen, kar je potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani. V nadaljevanju je povabila obtoženega, da se razjasni, ali razume očitke iz obtožnice. Sikošek je z odgovorom presenetil: »Obtožnice ne razumem. Razumel jo bom, ko bom vedel, na katerih dokazih temelji obtožnica. To sem povedal že na predobravnavnem naroku.« Sodnica mu je pojasnila, da je razlika med razumevanjem očitkov obtožbe in njihovim dokazovanjem, kar je stvar dokaznega postopka.

Obtoženčev odvetnik Boštjan Penko je nato znova poudaril, da je eden bistvenih problemov tega kazenskega postopka ta, da so tako sodišče kot tudi stranke seznanjeni z dokazi, za katere je vrhovno sodišče ugotovilo, da so bili med preiskavo notarske pisarne Erike Braniselj nezakonito pridobljeni in bi morali biti prav vsi izločeni iz kazenskega spisa. V spisu se kljub temu nahajajo nekatere listine, ki se na izločene dokaze sklicujejo oziroma jih obravnavajo, zato po mnenju obrambe v tej kazenski zadevi ni mogoče objektivno soditi. Poleg tega tožilstvo navkljub pozivu obrambe še ni pojasnilo, kako je sporne pogodbe sploh pridobilo. Po mnenju obrambe je obtožnica zato nesklepčna in ni »sposobna« za nadaljnjo obravnavo.

Sodnica Prosenova je po krajšem razmisleku odgovorila, da so bili po odločitvi vrhovnega sodišča vsi nezakoniti dokazi izločeni in z njimi ne ona ne ostala člana sodnega senata niso seznanjeni. »Prav tako ni podlage za sklepanje, da bi bile te tri pogodbe zasežene ob preiskavi notarske pisarne, o tem bo morda odgovoril dokazni postopek,« je še dejala sodnica in sojenje nadaljevala.

Sikošek je nato zavrnil vse očitke tožilstva, saj da ni odgovoren za ravnanje svojih strank, dodatnega zagovora pa ne namerava podati, dokler bo po njegovih besedah obtožnica temeljila na nezakonitih dokazih.

Sledilo je zaslišanje prič, med njimi tudi Boštjana Bajca, ki je potrdil, da je podpisal obravnavano posojilno pogodbo in pogodbo o prevzemu dolga, za kar je tudi že kazensko odgovarjal. Povedal je še, da ju je pripravil Sikošek in da pogodbi nista bili resnični, saj posojilo ni obstajalo. Pogodbi je podpisal pod pritiskom in v želji rešiti podjetje iz dolgov, pri čemer pa je bil zaveden, tudi s strani pokojnega očeta.

Na sodišču je spregovoril tudi Tomaž Stele in zatrdil, da Boštjanu Bajcu ni nikdar posodil denarja. Pogodbe je samo podpisal, sicer pa o njihovih vsebinah ni veliko vedel. Odpreti je moral tudi bančni račun, na katerega je bil denar nakazan, a z njim sam ni razpolagal. Za 'uslugo' je dobil nekaj nagrade, danes bi bila ta vredna okoli tristo evrov, je dodal.

Za opisano dejanje je bil sicer Sikošek skupaj s soobtoženimi že obsojen leta 2015 na kranjskem sodišču, sodbo je višje sodišče dve leti kasneje tudi pravnomočno potrdilo, zato je Sikošek kasneje izgubil notariat. A vrhovno sodišče je leta 2019 v zahtevi za varstvo zakonitosti ugotovilo, da je sodba v delu, ki se nanaša na Sikoška, temeljila tudi na nezakonito pridobljenih dokazih, zato je ta del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.