Srečanje Janše in protestnikov na Kredarici

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 27. avgust 2021 / 08:11

Incident na Kredarici

Ta teden je v javnosti zelo odmeval dogodek, ki se je minuli petek zvečer zgodil na Kredarici. Tam je prišlo do soočenja predstavnikov petkovih kolesarskih protestov v Ljubljani ter premierja Janeza Janše in notranjega ministra Aleša Hojsa, ki so bili sicer na ločenih pohodih na Triglav. Protestniki, ki so dogajanje predvajali tudi na družbenem omrežju, so med drugim Janši očitali, da je ukradel demokracijo, in ga vprašali, kaj ima povedati ljudem, ki so mu z zavrnitvijo novele zakona o vodah na referendumu izrekli nezaupnico. Kot je razvidno iz posnetka, je Janša na očitke odgovoril z molkom, je pa že na samem začetku, ko so vanj usmerili kamere, izjavil, da ni vedel, da ima Polje dan odprtih vrat. Janša in Hojs sta nato prizorišče zapustila, aktivistka Tea Jarc, ki ji je v soočenju pripadla glavna vloga na strani protestnikov, pa je ob tem navedla, da jo je eden od nasprotnikov protestniškega gibanja udaril. Janša je po incidentu na Twitterju objavil fotografijo s Triglava in pripisal, da so osvojili vrh, »razkužili skale in Aljažev stolp po včerajšnji kontaminaciji« ter opravili gorniški triglavski krst s prijatelji iz Madžarske, direktor urada za komuniciranje Uroš Urbanija pa je dejanje protestnikov označil za primitiven napad.

Dan spomina na žrtve totalitarizma

V ponedeljek so ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v državnem svetu pripravili mednarodno konferenco. V uvodnem nagovoru je predsednik vlade Janez Janša dejal: »Danes, ko se spominjamo žrtev totalitarnih režimov na evropskih tleh, ne glejmo samo nazaj, ampak glejmo tudi naprej. Če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, bomo obsojeni na ponavljanje.« Za dosego narodne sprave nas po njegovih besedah čaka še veliko dela. Po besedah predsednika državnega sveta Alojza Kovšce pa je izraz sprava kot politični pojem zlorabljen. »Latentnost tega uničujočega duha sovraštva je zamenjal direkten, agresiven politični diskurz. Hujskaštvo, obtoževanje, etiketiranje, trdno skrito za psevdonimi in lažnimi profili na družabnih omrežjih. Vse to so dokazi, da moramo spravo ozavestiti, ne le kot narod in posamezniki, temveč jo z glavo in srcem resnično udejanjati,« je dejal. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič pa je v poslanici med drugim zapisal, da je vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov izredno nevarno in nedopustno, pa vendar vse bolj pogosto početje, zato bi moralo biti tudi pri nas kazensko preganjano.

Knovs o skrajnih desnih gibanjih

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je v sredo obravnavala aktivnosti služb v zvezi z delovanjem skrajno desnih gibanj. Kot je po seji dejal predsednik Knovsa Matjaž Nemec (SD), niso dobili vseh odgovorov, zato je komisija po njegovih besedah prisiljena vztrajati pri povabilu premierja Janeza Janše »kot ključnega akterja, zato da prepreči porast nacizma v kakršnikoli obliki«. Nemec je še ocenil, da smo v zadnjem obdobju »priča izjemni spremembi v pasivnosti obravnavanja tovrstnih pojavov s strani policije«, kar so želeli preveriti z direktorjem policije Antonom Olajem, ki pa je bil pri svojih odgovorih precej skop. Koalicijski člani Knovsa pa so v skupnem sporočilu za javnost med drugim Nemcu očitali, da je politično zlorabil komisijo in da mu ni bilo v interesu, da bi govorili o vseh oblikah radikalizmov in ekstremizmov, tudi levega.

Razrešena direktorica TV Slovenija

Kar se je že nekaj časa napovedovalo, se je minuli petek tudi zgodilo: generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je razrešil direktorico TV Slovenija Natalijo Gorščak. Ker je bila na bolniškem dopustu, ji je Grah Whatmough sklep o razrešitvi poslal po kurirju. Gorščakova je že napovedala, da namerava s pravnimi sredstvi dokazati, da je delala dobro, v skladu s predpisi in veljavno zakonodajo. O soglasju k predlogu za razrešitev Gorčakove bi moral sicer 16. avgusta razpravljati programski svet RTVS, a je bil nesklepčen, kar je Whatmoughu omogočilo, da postopek izpelje sam, brez soglasja programskega sveta. Predsednik programskega sveta RTV Slovenije Ciril Baškovič je sicer za 30. avgust vnovič sklical sejo, na kateri bi razpravljali o razrešitvi. Ob tem je pojasnil, da bo odločitev Graha Whatmougha ostala pravno veljavna, tudi če svetniki ne bi podprli razrešitve Gorščakove. Njihova odločitev namreč ne bo imela več pravne teže, je povedal Baškovič.