V prostem času je začel kuhati

Župan Občine Žirovnica Leopold Pogačar na svojem profilu na družbenem omrežju Facebook navdušuje s fotografijami hrane in priprav na kuho.

Žirovnica – Najprej nas seveda zanima, koliko je k njegovemu veselju do kuhanja pripomogla hči Kaja, ki jo mnogi poznajo po zanimivem življenjskem kulinaričnem popotovanju, ki ga uspešno nadgrajuje. Znana pa je tudi po knjižnih kuharskih projektih.

»Kaja je od otroštva rada kuhala. Tudi sam sem rad od nekdaj kuhal, vendar bolj iz potrebe – ko je bila žena v službi, ko sva se menjavala pri varstvu otrok. Zadnja leta pa sem se zadeve lotil sistematično,« pojasni Leopold Pogačar. »Po tistem, ko mi je Kaja enkrat rekla, da so moje jedi na krožniku videti kot iz leta 1975, se potrudim tudi okoli končne postavitve.«

Za Leopolda Pogačarja je kuhanje sprostitev, pravzaprav že način preživljanja prostega časa.

»Včasih sem tekel, sedaj kuham. Saj grem še vedno rad v planine, gobarim, ampak kuhanje je v zadnjih letih res postalo hobi.«

Srka znanje. Poskuša se čim več naučiti, da potem tisti dve, tri ure, ko kuha, resnično uživa. Spremlja različne kulinarične šove, oddaje MasterChef, od koder črpa tudi veliko idej. Če mu je kakšna jed všeč, se brez oklevanja loti njene priprave. V hudomušnem stilu nadaljuje, da mu pri receptih pomaga tudi »stric Google«, sicer pa rad eksperimentira.

Poskuša čim več uporabljati začimbe. »Na domačem vrtu imamo sezonske začimbnice, medtem ko me pritegne uporaba začimb, ki so značilne za druge kuhinje.« Resnično uživa, ko lahko vzame v roke škarjice, se odpravi na domač vrt in odreže, kar potrebuje, pojasni. »Tisto, kar je z domačega vrta, je najboljše.«

Zanj je zelo pomemben celoten proces, tako da ima kopico dela, še preden se dejansko loti kuhanja. Je tudi izjemno pedanten, kar se kaže v tem, da je umazana vedno le tista posoda, v kateri je hrana in bo hrana, pove. Vendar v vsem res uživa.

Rad pripravlja juhe

»Pohvalim se lahko s peteršiljevo juho s popečenimi gamberi, goveja juha mi odlično uspe, rad pripravljam zelenjavne juhe.« Loti pa se priprave različnih jedi in ene mu seveda uspejo bolje kot druge – vse od rib do mesa, tudi testenine pripravlja sam. Kar se pa sladic tiče: kakšno enostavno v kozarčku še pripravi, jih pa ne peče.

Ker je hči vegetarijanka, kaj »pobere« tudi iz njene kuhinje. Tako zna na primer skuhati izjemno okusen vegetarijanski golaž s kruhovimi rezinami ali cmoki. Tudi s pripravo pirejev ima veselje. Krompirjev, korenčkov, brokolijev … Pritegnejo ga ne samo zaradi okusa, temveč tudi barv, razloži.

Pogačar ugotavlja, da so doma, kar se hrane oziroma okusov tiče, postali precej zahtevni. Družinski člani takoj ugotovijo, če kaj ni dobro narejeno; in če jim kaj ni všeč, to glasno povedo. »Tudi sin veliko kuha, a njemu so bližje azijski in mehiški okusi; žena pa je ravno tako navdušena kuharica. Tako da velikokrat slišim, kaj bi bilo morda bolje, kateri okus prevladuje, najtežje pa prelisičim sina, saj takoj ugotovi, kaj vse je v jedi.« V smehu nadaljuje, da se boji, da je družinski proračun najbolj obremenjen s hrano.

Recepte z veseljem deli

Po fotografijah priprav na kuho in jedi, ki jih je začel objavljati na svojem profilu na Facebooku, je postal prepoznaven tudi med občani. Če dalj časa ne objavi nobene fotografije hrane, ga članice domačega društva upokojencev hitro povprašajo, ali ni nič kuhal. Kadar pa objavlja, se velikokrat zgodi, da ga ljudje prosijo za recept, ki ga z veseljem deli. Sem in tja se odzove tudi na povabilo – tako je v Žirovnici na prvem turnirju v namiznem tenisu pripravljal bograč.

V omejenem času ne bi kuhal

Seveda so mu predlagali, naj se prijavi v kakšen televizijski kulinarični šov, a pravi, da ga to ne zanima. Rad dela omake, a je prepričan, da dobre omake ne moreš narediti v štiridesetih minutah oziroma eni uri. »Če hočeš narediti dobro omako iz kosti ali zelenjave, to traja nekaj ur. Preden vse skuhaš, precediš, zreduciraš …« našteva. A glede na to, da kuharske šove rad spremlja, mu je od tujih kuharskih mojstrov najbolj všeč Gordon Ramsay, od domačih Luka Jezeršek, v določenem segmentu pa tudi Bine Volčič. »To so vzorniki, recimo. Vendar je to tako, kot bi oboževal nekega rokovskega pevca, peti pa ne znaš kot on,« naredi primerjavo. Čeprav iz videnega lahko sklepamo, da mu gre vrtenje kuhalnice izvrstno od rok.

Brez eksperimentiranja pri goveji juhi

Ima kakšen nasvet za tiste, ki prvič pripravljajo govejo juho, še povprašamo. Po njegovem mnenju so babice dejansko prava zakladnica nasvetov za pripravo dobre goveje juhe. Sam doda: »Čebulo je treba vedno popeči, da počrni, in jo potem dodati v juho. Uporabljena zelenjava naj bo klasična, brez posebnih eksperimentiranj. Juha naj se kuha najmanj štiri ure – odvisno od tega, koliko je mesa in kakšno je. In pri kuhanju juhe velja tako, kot pravijo: dve gospodinji se morata prepirati ali vre ali ne, saj jo je treba kuhati na zelo majhnem ognju. Soli pa se proti koncu ...« Zaključi, da sam sicer kostnega mozga ne je, a mozgova kost v goveji juhi mora biti, saj je to tisto, kar na vrhu juhe naredi vsem znane plavajoče »cekinčke«.