Posvet o izzivih gorskega sveta

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, je v okviru letošnjega Ognja v Alpah odprla razpravo o izzivih gorskega sveta. Kakšne so nosilne zmogljivosti gorskega prostora? Izhodišče nedavnega posveta pa je bil projekt elektrifikacije Kredarice, ki je za zdaj ustavljen.

Mojstrana – Na nedavnem posvetu v Slovenskem planinskem muzeju je predsednik društva CIPRA Slovenija Matej Ogrin opozoril, da so nosilne zmogljivosti gora zelo omejene. Pred kratkim je v javnost prišla tudi novica o načrtih za elektrifikacijo Kredarice, a kot sporočajo organizatorji posveta, gre za simptom veliko širše in vedno resnejše problematike, na katero naravovarstveniki opozarjajo že desetletja: »nižanje« gora oziroma njihovo prilagajanje merilom, ki veljajo v nižinah. CIPRA Slovenija je zato v okviru letošnjega Ognja v Alpah odprla razpravo o izzivih gorskega sveta. Gorski svet, kakršnega poznamo in kakršnega bi po veljavni zakonodaji in sprejetih mednarodnih dokumentih morali ohranjati, izginja. Temu v veliki meri botruje prilagajanje turistične ponudbe pritiskom potrošniške družbe, so prepričani organizatorji posveta, Ogrin je opozoril tudi na pomanjkanje kolektivnega pristopa k reševanju problematike in predlagal široko odprto nacionalno razpravo o tem, kaj sploh sodi v gorski svet.

Zmotno enačenje gorništva in pohodništva

Borut Peršolja iz društva CIPRA Slovenija je poudaril, da so danes gore lahko izraz prvinskosti le tam, kjer smo se tako odločili. Opozoril je na zmotno enačenje gorništva in pohodništva, aktivnosti, ki odražata povsem drugačno kulturo in vrednote obiskovanja gora – doživljanje gora pa ne sme biti le višinska manifestacija našega početja v nižinah. V gorskem svetu je danes več kot sto različnih dejavnosti in vprašati se bo treba, kot je poudaril Peršolja, kaj nam ta prostor v resnici pomeni.

Elektrifikacija Kredarice

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja republiške agencije za okolje (ARSO) Joško Knez je predstavil načrte elektrifikacije Kredarice, ki pa so ustavljeni. Kot je pojasnil, ARSO neprekinjene meritve na Kredarici izvaja od leta 1956, zaradi preučevanja klimatske spremenljivosti bo to še naprej bistvenega pomena. Poudaril je, da bivanje na meteorološki postaji na Kredarici ni enostavno, brez posadke na postaji pa visokih standardov meritev ne bi mogli zagotavljati. Električno energijo pridobivajo z dizelskimi agregati, sončnimi paneli in vetrnicami. Akumulatorje morajo menjati na nekaj let, vetrnice so v pogosto ostrih vremenskih pogojih izpostavljene poškodbam. Knez je povedal, da so se srečali z velikimi težavami zagotavljanja razumnega standarda za delovanje meteorološke postaje, zato so začeli projekt njene prenove in širitve, v sklopu tega je tudi zagotavljanje električne energije. Preverili so možnost izvedbe elektrifikacije, kar bi bilo po njihovem mnenju ekološko sprejemljivo. O tem je bila razprava s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) in Planinskim društvom (PD) Ljubljana Matica, ki upravlja planinski dom na Kredarici. Pri Elektru Gorenjska so ocenili, da je možno izvesti elektrifikacijo z vkopanim vodom iz Krme, kjer je že transformatorska postaja. Projekt je bil ocenjen na 2,5 milijona evrov, kar pa ekonomsko ni vzdržno, je sklenil Knez. Aktualna pa ostaja energetska prenova postaje z obstoječimi tehnologijami, za kar pridobivajo gradbeno dovoljenje.

Prevladajo naj argumenti

... in strokovnost, ne zgolj odzivi »na prvo žogo«, pa je menil Miro Eržen, vodja Projektne pisarne PZS, kjer so elektrifikacijo na Kredarici z upoštevanjem vseh izkušenj, ki jih imajo, načelno podprli. Poleg tega je opozoril, da se niti ne zavedamo tega, s kakšnimi problemi vse se srečujejo tudi oskrbniki planinskih koč in da vsi pač niso »neki požrešni kapitalisti«, ki gledajo samo na dobiček – tega sicer vračajo v osnovno dejavnost. Nekatere planinske koče delajo samo, da preživijo. Zadaj je še cela vrsta predpisov, tudi prenormiranih, ki jih morajo upoštevati oskrbniki koč, je dodal Eržen, ki je med drugim opozoril na neustrezno zakonodajo, ki enači planinske koče z drugimi v dolini. Posledica je vedno manjši interes za oskrbniško delo v planinskih kočah. Poudaril je še nekaj perečih problemov, za katere pričakuje, da bodo upoštevani in uravnoteženi pravočasno ob pripravi nove razvojne strategije turizma.

Družba je polna besed, kot so zeleno, trajnostno

Svoj pogled so osvetlili še Jana Vidic iz Sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, Sonja Rozman z Zavoda RS za varstvo narave, Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Miro Kristan s Posoškega razvojnega centra in Aleš Zdešar z Javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP). Vidičeva je spomnila, da se je družba že odločila za varovanje gorskega sveta z zakonom o TNP. Opozorila je, »da so to okviri, ki jim moramo prilagajati svoja ravnanja, ne obratno – spreminjati že dogovorjenega. Družba je polna besed, kot so zeleno, trajnostno, in čas je, da visokogorje postane vzorčni primer, kako te besede udejanjamo.« Če želimo visokogorje ohranjati, pa po besedah Rozmanove naslednji korak ne bo v smeri širitve ponudbe, temveč v smeri varčevanja in zmernosti.