Toča bo vse pogostejša

Letošnje poletje so poleg vročinskih valov zaznamovala neurja z viharnimi sunki vetra in točo, ki je klestila tudi na Gorenjskem. »Verjetnost za točo pa tudi njena velikost se bosta precej povečali, saj se ozračje segreva,« pravi meteorolog Blaž Šter.

Kranj – »Letos je zanimiva sezona: maj je bil razmeroma hladen, v gorah je pogosto snežilo, ploh in neviht niti ni bilo, začele so se nekoliko kasneje. Junija je bilo malo padavin, bilo je nekaj neviht, a niti ne tako silovitih. Šele v drugi polovici julija in sedaj v avgustu pa so neurja kar pogosta: vsak teden ali pa celo večkrat na teden so ponekod po Sloveniji,« je pojasnil Blaž Šter, meteorolog na Agenciji RS za okolje. Nevihte z debelo točo, ki so bile doslej bolj značilne za severovzhod države, so divjale tudi ponekod na Gorenjskem. Šter pričakuje, da bodo določeni deli Gorenjske, še zlasti Ljubljanska kotlina in škofjeloško območje, tudi v prihodnje na udaru. »Že sicer se bosta verjetnost za točo pa tudi njena velikost precej povečali, saj se ozračje segreva in bo na voljo vedno več energije,« je povedal.

Idealni pogoji za nevihte

Kot je pojasnil, je v letošnjem poletju na območju Alp, Srednje Evrope in tudi Južne Evrope zelo izrazit veter, kar je prvi pogoj za nastanek močnejših neviht. »Junija so bile izrazite fronte bolj nad Srednjo Evropo, julija in avgusta pa so prehajale čez Slovenijo, imeli smo kar izrazite prehode. Pogoji so bili idealni več tednov zapored: imeli smo pregreto oz. nestabilno ozračje, temperature nad 30 stopinj Celzija, dovolj vlage, in ko pride ohladitev v višinah, nastajajo nevihte, ki zaradi močnih višinskih vetrov lahko prepotujejo tudi daljše razdalje, so dolgožive, zelo močne in prinašajo točo.«

Na Gorenjskem je bilo prvo večje neurje s točo na zadnji dan julija. »Sistem se je razvijal nad Italijo, potoval nad Bovško in čez Bohinj proti škofjeloškim hribom, po prihodu nad Sorško polje in Ljubljansko kotlino pa se je nevihta še okrepila in prinesla tudi debelo točo,« je razložil in spomnil, da so že dober teden dni kasneje nad hribi zahodne Slovenije znova nastajale nevihte, se okrepile nad Škofjo Loko, najhuje pa je bilo na območju Komende, Most, Kamnika, kjer je prav tako klestila debela toča … »V tem delu Slovenije so dobri pogoji za nastanek takih neviht – kot vemo, je bila tudi lani toča okoli Domžal in Most. Ta del je večkrat na udaru; po prihodu nad ravnino se nevihte razvijejo tako zelo, da povzročajo škodo. Na nastanek neviht pomembno vpliva tudi smer vetrov pri tleh, zato je nemogoče vnaprej natančno določiti lokacijo pasov, kjer bo toča,« je pojasnil Šter.

Nevihte so se razbesnele tudi v začetku tega tedna – v noči s ponedeljka na torek, a so po pričakovanjih meteorologov največ težav povzročali močni sunki vetra. Avtomatska meteorološka postaja v Ratečah je, denimo, poleg močnega naliva zabeležila tudi močan sunek vetra (70 km/h). Močnejši nalivi in viharni sunki vetra (nad 62 km/h) so se pojavljali tudi v spodnjem delu Gorenjske: na Krvavcu so dosegli 113 km/h, Borštu pri Gorenji vasi 80 km/h in na brniškem letališču 70 km/h. »Nevihtni sistem so spremljale tudi številne razelektritve, ki so bile večinoma znotraj oblačnosti,« je dodal Šter.

Poletja še ni konec

Zadnje dni nas spremlja stabilno vreme. Nevarnost za nevihte bo po napovedih našega sogovornika minimalna vsaj do ponedeljka. »Močnejših ne pričakujemo, kakšna lahko nastane predvsem v gorskem svetu. Poletja sicer še ni konec, bliža se konkretna otoplitev, temperature bodo spet okoli 30 stopinj, le jutra bodo še sveža. V ponedeljek nas znova najverjetneje čaka burnejši dan s padavinami, tudi nevihtami.«

Brez rekordnih temperatur

Pred dnevi se je končal avgustovski vročinski val. Minuli konec tedna so bile izmerjene najvišje letošnje temperature. Najbolj se je ogrelo v Cerkljah ob Krki in Črnomlju – do 37 stopinj. Vroče je bilo tudi na Gorenjskem – živo srebro se je najvišje povzpelo na brniškem letališču, kjer je bilo 33,6 stopinje. »Tudi v Kranjski Gori in Bohinju je bilo nad 30 stopinj, na Jezerskem pa ne. Tam je bila ena redkih postaj, kjer je bila temperatura nižja od 30 stopinj Celzija,« je povedal Šter. Temperaturnih rekordov niso zabeležili, kljub temu pa bo po njegovem letošnje poletje eno zelo toplih. Na Siciliji so sicer pred dnevi izmerili nov evropski temperaturni rekord – 48,8 stopinje Celzija (uradno ga mora še potrditi svetovna meteorološka organizacija).

Začetek poletja je bil sicer v znamenju suše. »Junij je bil zelo sušen, marsikje je padla manj kot tretjina običajne količine padavin. Julija je bilo že nekaj več dežja, a še vedno pod povprečjem, avgust pa bo verjetno nadpovprečno namočen oz. vsaj okoli povprečja, tako da suša na srečo ni bila dolgotrajna,« je še razložil.