Drugačnost vabi k dialogu

Besedilo: Jože Košnjek, Janez Kuhar
Kategorija: Gorenjska / torek, 17. avgust 2021 / 09:44

To je eden od poudarkov iz pridige ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta pri maši na veliki šmaren na Brezjah. Svečano je bilo tudi v drugih slovenskih Marijinih božjepotnih središčih.

Brezje – Da je veliki šmaren, pridevnik velik ima med cerkvenimi prazniki le še velika noč, tudi dan za romanje, je potrdil tudi letošnji praznik. V nedeljo so romarji, tudi zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije, sicer manj množično kot pred epidemijo prihajali v Marijina romarska središča. Vendar je na Brezje, na Ptujsko in Sveto Goro, v Mursko Soboto, v Novo mesto in v nekatere manjše kraje z romarsko tradicijo prišlo več tisoč ljudi.

V ljubljanski nadškofiji je bila tradicionalno osrednja slovesnost velikega šmarna na Brezjah, kjer so namenili še posebno pozornost spoštovanju ukrepov zaradi epidemije. Romarji so se pri gasilskem domu lahko tudi cepili, za kar je skrbela ekipa iz Zdravstvenega doma Kočevje. Po nagovoru gvardijana frančiškanskega samostana in rektorja Marijinega svetišča patra dr. Roberta Bahčiča je mašo daroval ljubljanski škof metropolit msgr. Stanislav Zore. V pridigi je dejal, da je »današnji praznik smiseln in izpolnjen samo v naši veri v večno življenje. Brez te vere bi bil ta praznik prazen. Bil bi privid, iluzija. Prazen obet, goljufiva obljuba, ki se nazadnje razblini v razočaranje. A naš Bog ni goljufiv, ne daje praznih obljub, ker je ljubezen«. Veliki šmaren je obenem eden tistih praznikov, ki slovenskega kristjana povabi na romanje, je dejal nadškof Zore in spomnil na zmaja, staro kačo, ki je bila po Mojzesovi knjigi premagana, vendar je na zemlji spremenil svoj način delovanja v škodo Cerkvi. Nekdaj je zmaj uničeval, mučil, pošiljal v izgnanstvo, moril, danes pa skuša biti dobrohoten in hoče ugrabiti človekovo dušo, ga izprazniti vseh vrednot in mu vzeti vse opore, ob katerih bi lahko rastel v samostojnost.

Nadškof msgr. Stanislav Zore je spomnil na pomen medsebojnega sprejemanja in spoštovanja. To zelo potrebujemo tudi v našem narodu, zlasti med najbolj odgovornimi za naše skupne zadeve. »Vsak posameznik in vsaka skupina in skupnost je ob srečanju z drugačnostjo postavljena pred izbiro: ali bo drugačnost videla kot grožnjo zase in jo skušala uničiti ali pa bo drugačnost videla kot povabilo k dialogu in kot priložnost za dopolnjevanje, iz katerega lahko nastane nekaj dobrega, nekaj boljšega, kar omogoči srečanje,« je dejal nadškof in nato prebral besedilo izročitve slovenskega naroda v varstvo Marije, kar je običaj pri slovesnostih velikega šmarna.

Leščani počastili dolgoletnega župnika

V Lescah, kjer je župnijska cerkev posvečena Marijinemu vnebovzetju in je postala že v 14. stoletju eno najbolj obiskanih romarskih središč na Kranjskem, je bil letošnji veliki šmaren nekaj posebnega. Novi župnik Marko Avsenik je z župnijskimi sodelavci povabil v župnijo biseromašnika Štefana Babiča, ki je po službovanju v Borovnici, Črnomlju in Mengšu leta 1982 prišel v Lesce in to župnijo vodil do leta 2011, ko je odšel za duhovnega pomočnika v Mengeš. Župnik Štefan, rojak iz Britofa, je ob prevzemu župnije zelo resno vzel priporočilo tedanjega pomožnega ljubljanskega škofa Stanislava Leniča, da mora vzorno skrbeti za nekdaj eno od najbolj spoštovanih romarskih cerkva na Slovenskem. Že leta 1983 so bila opravljena prva obnova, potem pa so sledile nove in nove. Župnik Babič je znal na nevsiljiv način nagovoriti župljane k sodelovanju. »Leška leta so bila najlepša v mojem življenju. Ljudje so me sprejeli in mi pomagali, za kar sem jim hvaležen,« je povedal v nedeljo biseromašnik, ki je zadnjih deset let duhovni pomočnik v Mengšu. Za vse, kar je dobrega naredil za župnijo in kraj, sta se mu zahvalili predstavnici župnije in krajevne skupnosti, župnik pa je ostal zvest sebi in svoji skromnosti: darove od nedeljske maše je namenil leški cerkvi!

Na veliki šmaren je bila tradicionalna sveta maša tudi na Plaži Krvavec, daroval jo je pater Ciril Božič. Svete maše so se udeležili številni pohodniki in obiskovalci Krvavca. V nedeljo, 22. avgusta, ob 10. uri pa bo pri Plečnikovi kapeli Marije Snežne na Krvavcu semenj oziroma tradicionalna žegnanjska sveta maša. Daroval jo bo cerkljanski župnik Jernej Marenk.