Volitve v državni zbor na Gorenjskem

Na dosedanjih volitvah poslancev v državni zbor so izidi na Gorenjskem odslikavali razmerja med političnimi strankami na slovenski ravni, vendar z nekaj manjšimi odstopanji. Stalnica je bila nadpovprečna volilna udeležba.

Na prvih večstrankarskih volitvah poslancev republiške skupščine, ki so potekale aprila 1990, je združena opozicija Demos tudi Gorenjskem dobila prepričljivo večino. Leta 1992 je bila sprejeta nova volilna zakonodaja. Gorenjska predstavlja volilno enoto 1, ki vključuje območja upravnih enot Kranj, Škofja Loka, Tržič, Radovljica, Jesenice, Kamnik in Idrija ter je razdeljena v enajst volilnih okrajev. Na začetku je bilo v volilni enoti skupno dobrih 176.317 volilnih upravičencev, leta 2018 pa je lahko volilo 210.066 oseb.

Volilna udeležba

Na vseh volitvah poslancev je bila v volilni enoti 1 zabeležena višja udeležba od slovenskega povprečja. Volitev leta 1992 se je udeležilo kar 90,2 % volilnih upravičencev. Visoka udeležba je bila tudi na volitvah leta 1996 in 2000, in sicer 79,7 in 74,6 %. Vsakokrat je na volišča prišlo od štiri do pet odstotkov več ljudi kot na ravni države. V novem tisočletju se je tudi na Gorenjskem zanimanje za volitve začelo opazno zniževati. Leta 2004 se je volitev udeležilo 64,1 % prebivalcev Gorenjske, deset let kasneje pa le še 53,9 %, še vedno pa je bilo to okrog tri odstotke nad slovenskim povprečjem.

Med gorenjskimi volilnimi okraji ves čas po nizki udeležbi izstopa območje Jesenic, kjer se volitev običajno udeleži desetina manj volivcev kot v celotni volilni enoti. Najnižja udeležba je bila zabeležena leta 2014, in sicer 43,9 %. Gorenjsko povprečje na vsakokratnih volitvah zvišujejo volivci v okraju Kranj III, ki ga sestavljajo občine na levem bregu Save, v okraju Škofja Loka II s Selško in Poljansko dolino in tudi na kamniškem, saj povsod beležijo okrog pet odstotkov več volivcev kot na ravni volilne enote.

Rezultati volitev v devetdesetih letih

Na vsakokratnih volitvah so politične stranke v volilni enoti 1 dosegale podobne rezultate kot na ravni države, vendar je delež glasov, ki so jih prejele, lahko odstopal tudi za nekaj odstotkov To se je pokazalo že na volitvah leta 1992, ko je LDS na Gorenjskem prejela 21,1 %, kar je bilo dva % manj kot v celotni Sloveniji, SKD pa je s 16 % dosegla za 1,5 % boljši rezultat. Presenetljivo pa je bila tedaj v gorenjski enoti tretja najmočnejša stranka SNS, ki je s 15,5 % dosegala 5,5 % višji delež. Za njo sta se uvrstili stranki ZL (12,2 %) in SLS (8,5 %). Na naslednjih volitvah leta 1996 je LDS prejela 25,8 % ter SLS in SDS vsaka po okrog 19 % glasov. Slabše kot pred štirimi leti pa sta se odrezali SKD z 10,7 % in ZLSD z 8,8 %.

Leta 2000 je LDS še povečala prednost in v enoti prejela 31,9 % glasov, vendar pa je za štiri odstotke zaostajala za doseženim rezultatom na državni ravni. Nasprotno pa sta stranki SDS z 18,5 % in NSi z 11,5 % na Gorenjskem dosegali skoraj tri odstotke višji delež prejetih glasov kot skupno. Boljši rezultat kot na prejšnjih volitvah je beležila ZLSD z 12,7 %, sledila ji je združena SKD-SLS z 8,9 %. Volitve leta 2004 so napovedale večji politični premik, ko je tudi v volilni enoti 1 najboljši rezultat dosegla SDS, ki je osvojila 38,9 % glasov in kar pet poslanskih mandatov. Tri poslanska mesta so pripadali LDS (22,2 %) in po eno ZLSD (10,5 %), NSi (9,9 %) in SLS (8,1 %).

Nove stranke

Na volitvah leta 2008 je na Gorenjskem zmagala SDS z 31,5 % in prehitela SD, ki je prejela 29,7 % glasov, medtem ko je bil rezultat na ravni države obrnjen. Stranki sta prevzeli vsaka po štiri poslanske mandate. Enega poslanca je ohranila LDS (5,5 %), preostala mandata pa sta osvojili nova stranka Zares (8,8 %) in DeSUS, ki je s 6,7 % zabeležil do tedaj najboljši volilni rezultat na Gorenjskem.

Tudi v zadnjem desetletju je na vseh volitvah v gorenjski volilni enoti SDS ohranila višjo podporo kot na ravni Slovenije in je vsakokrat osvojila četrtino glasov, le leta 2014 nekoliko manj (22,1 %) in s tem tri poslanske mandate. Dvakrat sta boljši rezultat dosegli tedaj novi stranki, in sicer leta 2011 PS s 30,5 % in leta 2014 SMC s 33,8 %. Preostale stranke niso presegle deset odstotkov glasov. Leta 2011 so tako po en poslanski sedež osvojile LGV (8,7 %), SD (6,4 %), DeSUS (6,4 %), SLS (6,2 %) in NSi (6,6 %). Na volitvah leta 2014 sta poslanca ponovno dobili DeSUS (8,3 %) in NSi (7,5 %), na novo pa Združena levica (6,4 %) in Zavezništvo Alenke Bratušek (4,7 %), medtem ko sta SLS in SD v enoti ostali brez poslanca.

Na zadnjih volitvah leta 2018, ki so bile že tretje predčasne po vrsti, sta bili na Gorenjskem najuspešnejši stranki SDS s 25,1 % in novinka LMŠ s 17,5 %, ki sta si razdelili po tri poslanske sedeže, medtem ko so po en poslanski mandat ohranile stranke SMC (7,7 %), NSi (9,3%), Levica (8,9 %) in SAB (6,7 %). Ponovno je bil v enoti izvoljen poslanec SD (6,97 %), medtem ko je stranka DeSUS (3,6 %) po desetletju in pol poslansko mesto izgubila.

Vse od volitev leta 2000 dalje so stranke desnega političnega pola na Gorenjskem zabeležile nekoliko boljše rezultate kot na ravni države, medtem ko so stranke sredine in levice v večini primerov dobile nekoliko manjši delež glasov.