Rešitev naj bi bila izgradnja druge cevi

Prejšnji teden je na gorenjski avtocesti na Hrušici znova umrl voznik, ki je trčil v zaradi kolone ustavljeno tovorno vozilo. V zadnjih petih letih je policija v podobnih okoliščinah obravnavala pet podobnih nesreč, zastoji pa bodo očitno trajali vsaj do izgradnje druge cevi predora.

Hrušica – Mnoge je prejšnji teden pretresla vest o novi smrtni žrtvi, ko je na voznem pasu avtoceste na Hrušici voznik naletel na ustavljeno tovorno vozilo. Po podatkih policije so na tem odseku v zadnjih petih letih obravnavali šest smrtnih prometnih nesreč, kar pet se jih je zgodilo v podobnih okoliščinah. To pomeni, da je bil za tragično nesrečo usoden trk v zadnji del stoječega tovornega vozila.

Policisti so znova opozorili, da je odsek zaradi nedeljske omejitve prometa tovornih vozil s skupno maso nad 7,5 tone najnevarnejši od nedelje zvečer do ponedeljka popoldan. Na slovenski strani omejitev traja do 21. ure, v Republiki Avstriji pa do 22. ure. Zastoj nastane po sprostitvi prometa. »Policija je ves čas zastojev prisotna na tem delu avtoceste. Pred mestom zastoja je postavljena tudi prometna signalizacija, ki voznike opozarja na kolono. Znižana je še največja dovoljena hitrost,« pravijo policisti in dodajajo, da ob zastojih upravljavec ceste (Dars) vsakič poskrbi za ustrezno signalizacijo in označitev odseka. Tako naj bi bilo tudi prejšnji ponedeljek.

S temi navedbami pa se ne strinjajo poklicni vozniki tovornjakov. Eden od njih, ki ima dolgoletne izkušnje, je pred dnevi opozoril, da do zastojev prihaja, odkar je Dars postavil naprave za kontrolo temperature. Ker se zapornica dviga (pre)počasi, nastanejo dolgi zastoji. »Pravijo, da je vse to zaradi varnosti. Ko se nabere kolona do Mežakle, pa zapornico dvignejo in gremo vsi naenkrat in nihče več ne pomisli na varnost. Tudi gasilci pridejo le občasno, čeprav bi bilo prav, da so v času kolon tam ves čas,« je povedal naš bralec, ki je prepričan, da bi bilo moč več narediti za varnost, obenem pa tudi pospešiti kolone, ki nastajajo. »Še najbolj sem razočaran nad delodajalci prevozniki, ki bi lahko vplivali, da se razmere spremenijo,« je tudi dodal poklicni voznik, ki ga je pretresla nedavna nesreča.

Kot pojasnjujejo na Darsu, je na platoju Karavanke vzpostavljen sistem za varnostno preverjanje težkih tovornih vozil (TTV). »Osnovni namen in cilj tega varnostnega sistema je, da se težka tovorna vozila preverijo v smislu ustreznosti glede potencialne nevarnosti požara, poleg tega pa je njegova funkcija, da poskrbi za doziranje TTV v prometni tok v smeri predora tako, da je med TTV zagotovljena ustrezna razdaja oziroma časovni razmik trideset sekund, prav tako pa je pomembno, da izvajamo še višinsko kontrolo vozil, vozila, ki prevažajo nevaren tovor, pa so preusmerjena na posebno površino in čakajo na spremstvo, s katerim lahko zapeljejo v predor,« pravijo na Darsu in dodajajo, da je bilo na podlagi analiz tveganja in študije primernih kratkoročnih ukrepov za zmanjšanje tveganj na meddržavni, slovensko-avstrijski komisiji za predor Karavanke sklenjeno, da se izvajata varnostno preverjanje TTV in doziranje na način, da v eni smeri ni več kot šest TTV na enem pasu. Isti ukrep izvaja tudi sosednja Avstrija v smeri Slovenije. »Omenjeni ukrepi so pogoj, da smo pridobili obratovalno dovoljenje za predor Karavanke, ki sta ga izdali pristojni ministrstvi Avstrije in Slovenije,« poudarjajo.

Na Darsu tudi pojasnjujejo, da so med drugimi aktivnostmi pred časom izvedli tudi delovni sestanek s terenskim ogledom, kjer so bili prisotni predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije oziroma njene Sekcije za promet. Na terenu in v Darsovem Nadzornem centru Hrušica so ugotovili, da je postavitev sistema za varnostno preverjanje TTV ustrezna ter da vgrajene naprave izboljšujejo prometno varnost. Strinjali smo se tudi, da na teh napravah ni več možno izvajati dopolnitev, pokazan pa je bil tudi sistem v sosednji Avstriji, ki je enak (enako deluje pri vožnji TTV z desetimi kilometri na uro in ima čas trideset sekund).

»Vsekakor poleg dejstva, de je samo ena predorska cev, v katero je promet urejen dvosmerno, po enem pasu v vsako smer (in ne po dveh v vsako smer kot na avtocesti pred predorom), in termoskenerja na več zastojev kot pred časom zagotovo vpliva tudi sistem sledenja okužbam s koronavirusom ob prehodu meje,« pravijo na Darsu in dodajajo, da je z vidika cestne infrastrukture in prometne signalizacije avtocestni odsek popolnoma usklajen z veljavno zakonodajo. »Še več, ravno zaradi možnosti naletov v stoječo kolono smo na ustrezni razdalji odsek opremili z dodatno spremenljivo prometno signalizacijo, ki voznike opozarja na nevarnost. Posebno pozornost smo namenili strokovnosti nadzornikov prometa, ki upravljajo ta odsek, da pravočasno to signalizacijo tudi aktivirajo in jo po potrebi vsebinsko prilagajajo trenutni situaciji. Vsekakor je trajna rešitev stoječih kolon pred predorom Karavanke izgradnja druge cevi, ki se v tem trenutku gradi. Kolona tovornih vozil, ki se ustvari na prometnem pasu avtoceste, je posledica varnostnih zahtev predora, zaradi česar je v predoru lahko v časovnem preseku le določeno število tovornih vozil,« pravijo na Darsu in dodajajo, da z izgradnjo druge cevi predora teh omejitev ne bo več, ampak bo lahko ostal le termični pregled vozil.

»Glede gasilcev pojasnjujemo, da smo z njimi dogovorjeni za navzočnost pri predoru vsak ponedeljek ob 6. uri in ob 15. uri ter v izrednih primerih na poziv. Zadnja nesreča se je zgodila pol ure prej, kot smo bili z gasilci dogovorjeni, in je zastoj začel že nastajati …« še dodajajo na Darsu in znova opozarjajo, da moramo po avtocestah voziti zbrano in pozorno ter vožnjo in hitrost prilagoditi predpisani signalizaciji.