Knjige, ki se berejo poleti

Poletje je čas za oddih, zato večina bralcev posega po lahkotnejših knjigah, še posebej popularni so kriminalni in ljubezenski romani. Tisti, ki med letom morda nimajo časa za branje, pa si za dopustovanje priskrbijo tudi vsebinsko zahtevnejše leposlovje ali poljudna strokovna dela.

Kranj – Navadno si poleti posamezniki izposodijo več gradiva, a kot pravi Breda Podbrežnik, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, se število vsega izposojenega gradiva bistveno ne poveča, ker je med letom več izposoje zaradi šolskih, študijskih in drugih strokovnih ali izobraževalnih potreb. »Izposoja se v zadnjem času na splošno povišuje, ne samo zaradi poletja, pač pa zaradi manjše nevarnosti širjenja okužbe in rahljanja ukrepov v boju proti epidemiji. Letos smo namreč v času do junija izposodili za 23 odstotkov več gradiva kot lani v istem času,« je dodala Podbrežnikova. Tudi v radovljiški knjižnici se lahko pohvalijo z večanjem izposoje, julija se je v primerjavi z enakim obdobjem lani namreč povečala za več kot deset odstotkov, kar pomeni skoraj dvanajst knjig na aktivnega člana. »Opažamo tudi, da se je povečal vpis v knjižnico. Še vedno pa močno pogrešamo obisk najmlajših uporabnikov. Med epidemijo so namreč knjige zanje izbirali starši in po letu je žal to postalo praksa,« je povedala Katja Bevk iz Knjižnice A. T. Linharta Radovljica.

Bralne navade obiskovalcev knjižnic so zelo različne. Nekateri si za poletje izberejo izključno lahkotno branje, drugi si izberejo gradivo, ki je bolj kvalitetno, poglobljeno, estetsko ali pa vsebinsko zahtevno. »Zanimivo je, da je med prvimi desetimi najbolj izposojenimi knjigami kar šest slovenskih pisateljev. Med žanri še vedno prednjačijo kriminalni romani, takoj za njimi so ljubezenske zgodbe, življenjepisi in že malce pozabljen žanr potopisi,« je pojasnila Bevkova in dodala, da so med strokovno literaturo letos najbolj iskani vodiči po Sloveniji, kolesarski, gorniški in planinski vodiči. Zelo iskane so tudi knjige o zdravju, samopomoči in alternativnih oblikah zdravljenja.

Naslovi branih knjig

Kot je pojasnila Bevkova, se pri mladini najbolj berejo življenjske zgodbe. Na prvem mestu je roman z naslovom Krive so zvezde (John Green), sledi Chrisova zgodba (R. J. Palaccio), na tretjem mestu pa je zgodba, ki je postavljena v prvo svetovno vojno, Grivasti vojak (Michael Morpurgo).

Pri otrocih so zelo priljubljeni stripi, najbolj sta brana Pasji mož in Garfield. Takoj za njim je Brina Brihta, zgodbe prikupne in navihane junakinje Brine, sledijo pa knjige britanskega komika Davida Walliamsa, kot sta Babica barabica in Mihec milijarder. Harry Potter pa je postal že čista klasika. Pri strokovnih knjigah je med mladimi in otroki na prvem mestu knjiga o učenju šaha, sledijo knjige o dinozavrih in knjige o Minecraftu, graditeljski preživetveni videoigri.

Pri leposlovju za odrasle je po besedah Podbrežnikove še vedno na prvem mestu po branosti knjiga Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, sledi ji novejša knjiga Erice Johnson Debeljak z naslovom Devica, kraljica, vdova, prasica in kriminalka Pogodba novinarke Mojce Širok. Na četrtem mestu je knjiga Alenke in Igorja Rozmana Srce bije v dvojini. Med strokovnim gradivom je najbolj iskana knjiga Primoža Hienga Hodim, hodiš, hodimo: 100 pohodniških in tematskih poti.

Poletna bralna kultura

Med obiskovalci Mestne knjižnice Kranj nam je Branko Jaklič iz Stražišča zaupal, da ga najbolj pritegnejo zgodovinske knjige, planinska literatura in osebne izpovedi avtorjev. »Največ berem pozimi, na leto pa preberem približno dvajset knjig,« je še dodal. Anteja Jugovic iz Škofje Loke poleti bere manj kot med šolskim letom, ko imajo obvezno domače branje. Še posebej ji je ljuba poezija, med zadnjimi prebranimi je zbirka Edgarja Allana Poeja, všeč so ji tudi skandinavski avtorji. Kranjčanka Tinkara Čuk med poletjem posega po lahkotnejši literaturi, zlasti po detektivskih in kriminalnih romanih, za katere med študijskim letom nima časa.