Hotel v objemu pobočja in smrek

Matic Benet je pred kratkim zaključil magistrsko delo z naslovom Idejna zasnova gorskega hotela na Vitrancu, ki je zelo povezano s Kranjsko Goro, njeno zgodovino in aktualnimi prostorskimi problemi lokacije.

»Zagovor magistrskega dela sem začel s staro fotografijo z Vitranca, iz let, ko so moji stari starši v mladih letih vsak konec tedna hodili na Vitranc uživat v razgledu in šli v kočo na pijačo,« je povedal Matic Benet, ki tudi sam, tako kot njegovi predniki, rad sodeluje z domačim krajem Kranjska Gora, ki najde mesto tudi v njegovem oblikovanju. Ko se je odločal o vsebini magistrskega dela na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, je bil dovolj že pogled. Na Vitranc. »Koča na Vitrancu, ki je v zasebni lasti, propada. Raziskal sem možnosti, kako bi znova lahko oživili lokacijo, in sem idejno zasnoval projekt, ki je kombinacija gorskega hotela, gorske koče in glampinga in je vezan na gradnjo gondole na Vitranc. Želel sem narediti nekaj, kar bo dostopno, v osrčju narave, sproščeno in športno, prestižno pa je že tako zaradi same lokacije,« je pojasnil.

Njegova idejna zasnova hotela na Vitrancu je izven območja TNP, tudi varovalni gozd se izogne jasi na vrhu Vitranca. Kljub temu gre za ekološko pomembno območje, kjer je tudi nekaj več zakonodajnih pogojev. Matic Benet zagotavlja, da bi bila gradnja ekološka in enostavna. »Ogromno sem raziskoval na primerih dobre prakse v tujini in skozi maketo. Čez sto maket sem naredil, da sem prišel do končne rešitve. Na obstoječi lokaciji sta dva skupka smrek in zdelo se mi je pomembno, da to ostane. Iz tega je prišla rešitev za samo dve stavbi, povezani s podzemnim podhodom. Umeščeni sta malo pod rob pobočja, da ostaneta v topografiji in da nista previsoki. Iz ene stavbe se odprejo pogledi na Julijske Alpe, iz druge stavbe na Karavanke. Že v stari koči so bili pogledi iz okenc usmerjeni na gorske vrhove in to sem želel ohraniti oz. vključiti na malo drugačen način. Pomembno je, da se uokviri pogled ven kot slika, a z občutkom, kot bi bili dejansko zunaj. Predvidel sem naravne, lokalne materiale (prevladujeta smreka in macesen). Poskušal sem vključiti čim več naše dediščine, zato sem se odločil tudi za skodle,« je pojasnil in pokazal eno od starih fotografij iz Podkorena, na kateri je hiša prekrita s skodlami. Podolgovati volumni spominjajo na stare skednje, streha na obeh stavbah pa je klasična dvokapnica – zaradi vremenskih pogojev v gorskem okolju. »Zunaj stavb ni luči, zvečer gledaš zvezde.«

Opravil je analize vetra, kako stavbi postaviti, da piha mimo slemen. Velike steklene površine, ki so obrnjene proti sončni strani, zagotavljajo pasivno ogrevanje. Idejna zasnova hotela vključuje restavracijo in bar, ki sta namenjena tudi zunanjim gostom, v mislih je imel tudi obisk domačinov – kot v starih časih. Za nastanitve je predvidel dvanajst klasičnih sob v toplem lesu, še več zasebnosti nudijo tri bivalne enote. Vključil je še velnes, sobo za vadbe, plezalno steno. Tudi povezovalni podhod ima svojo namembnost. Del njega je prostor za druženje, del za počitek, rahel naklon pa vzbuja dramatičnost gorske lege.

»Fasade sem raziskoval z risbami, hotel sem vključiti čim več tehnik in kar najbolj sodi v to okolje. Okna sem pomaknil navznoter, zunanji okenski okviri zato nudijo prostor za sedenje s pogledom na gore,« je pojasnil.

V uvodnem delu magistrskega dela pa se je najprej lotil arhitekturnih problemov Kranjske Gore. Primerjal je stare in nove fotografije in ugotavljal, kaj se je v Kranjski Gori spremenilo na bolje in kaj je šlo na slabše. Osredotočil se je na promet, ki se že ureja s Celostno prometno strategijo, na stanovanja za mlade, za katere si želi, da bi ostali in ustvarjali v Dolini. Naredil je tudi analizo večjih stavb v Kranjski Gori po kvadraturi in namembnosti. »Turizem v Kranjski Gori zdaj živi celo leto, kar je odlično. Idejno zasnovo hotela na Vitrancu sem umestil tudi v ta kontekst, kaj vse je možno doživeti. Od gorništva, turnega in alpskega smučanja do padalstva.« In upa, da bo idejna zasnova hotela na Vitrancu v prihodnosti tudi dejansko zaživela ...