Proti znižanju zneska za neposredna plačila

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 3. avgust 2021 / 14:32

Člani sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije nasprotujejo predlogu kmetijskega ministrstva, da bi pri izvajanju skupne kmetijske politike v obdobju od 2023. do 2027. leta 150 milijonov evrov denarja za neposredna plačila namenili za izvajanje ukrepov iz programa razvoja podeželja.

Kranj – Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na seji prejšnji teden, skupaj s strokovnimi sodelavci zbornice in ob navzočnosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška obravnaval predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike v obdobju 2023–2027. Kot je dejal predsednik zbornice Roman Žveglič, si v zbornici prizadevajo uskladiti prioritete in različne interese članstva. Strokovne službe bodo predloge, ki so jih dali svetniki na seji, proučile, jih uskladile in pripravile za obravnavo na naslednji sveti sveta, ki bo potekala v sredini avgusta. »Evropska sredstva so pomemben del prihodka naših kmetij,« je dejal Žveglič in poudaril, da je zato še toliko bolj pomembno, da je predlog Slovenije usklajen in dobro pripravljen.

Člani sveta so v razpravi izrazili nestrinjanje s predlogom ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi 150 milijonov evrov prenesli iz neposrednih plačil na ukrepe za razvoj podeželja, ker da bi to pomenilo znižanje proizvodno vezanih plačil, plačil za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe in dohodkovnih podpor za mlade kmete. Ob tem so predlagali, da naj dodatni denar za ukrepe iz programa razvoja podeželja zagotovi država. V razpravi je bilo slišati tudi mnenje, da so sredstva, namenjena naravovarstvenim vsebinam, nesorazmerno razdeljena in neuravnotežena glede na ostale sektorje in vrste kmetovanja; člani sveta pa so izrazili tudi nestrinjanje z uvedbo vavčerskega sistema kmetijskega svetovanja, češ da bi s tem izničili več desetletij razvoja javno dostopnih storitev kmetijskega svetovanja v Sloveniji.

Na seji sveta je svoje delovanje predstavil tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Kot je dejal, so za oskrbo Slovenije s hrano zelo pomembne kmetijsko-živilske verige, v tej verigi pa so najšibkejši člen primarni pridelovalci. »V težkih razmerah so, tudi zaradi slabega odkupa, predvsem kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in s pridelovanjem zelenjave,« je ob tem dejal direktor zbornice Janez Pirc.