Kako naprave zaščititi pred strelo

Slovenija je eno izmed najbolj izpostavljenih območij, ko govorimo o udarih strel. Kako pred njimi zaščitimo domače elektronske naprave ...

Kranj – Slovenija spada med območja z največ udari strel v Evropi. Po podatkih sistema Scalar, ki beleži udare strel na območju Slovenije in Balkana, med majem in septembrom, ko je nevarnost neviht največja, udari okoli petdeset tisoč strel.

Tega sicer lepega, a tudi nevarnega naravnega pojava ne moremo preprečiti, s pravilnim ukrepanjem pa lahko domače elektronske naprave zavarujemo pred poškodbami, ki bi ob tem lahko nastale. Najučinkovitejša zaščita je tudi najpreprostejša. Namreč, da naprave izklopimo iz električnega omrežja in s tem poskrbimo, da se ne bi poškodovale. Na Upravi za zaščito in reševanje ob tem priporočajo, da naprave izključimo že pred začetkom nevihte. Med nevihto ne uporabljajmo elektronskih naprav. Uporaba mobilnega telefona v notranjosti zgradb je sicer varna, a le, če ni priključen na električno omrežje, medtem ko strokovnjaki odsvetujejo uporabo stacionarnega žičnega telefona.

Težave namreč ne predstavljajo le električni kabli, temveč tudi antenski in telefonski, ki imajo kovinsko sredico in lahko prevajajo električni tok. Na drugi strani pa je sodobna širokopasovna tehnologija, ki uporablja optična vlakna, varna.

Na Elektroinštitutu Milan Vidmar, kjer upravljajo sistem Scalar, so lani v sodelovanju s Telekomom Slovenije razvili sistem alarmiranja Telekomovih uporabnikov pred udarom strele. Ti tako prejmejo SMS-sporočilo, da je v okolici doma prisotna nevihta s strelami, in lahko še pravočasno izklopijo naprave iz omrežja. Na sistem se lahko preprosto prijavite s SMS-sporočilom ali na Telekomovi spletni strani. Uporabnikom pametnih telefonov z operacijskim sistemom iOS je na voljo tudi mobilna aplikacija mScalar, ki prav tako opozarja na nevarnost neviht.

Strokovnjaki prav tako priporočajo uporabo prenapetostnih zaščit, ki lahko učinkovito zavarujejo domačo televizijo, računalnik in druge naprave, ki jih navadno uporabljamo. Prenapetostne zaščite namestimo na vtičnico, kamor priključimo električno napravo. Najcenejše so na voljo za nekaj evrov, za kvalitetnejše pa je treba odšteti nekaj deset evrov. Domačo električno napeljavo pa lahko zaščitimo s prenapetostnim stikalom že na vhodnem kablu v hišo, a mora stikalo vgraditi izkušen električar. Predvsem na višjih ali bolj izpostavljenih stavbah k varnosti pomembno prispeva tudi namestitev strelovoda, ki električni tok strele preusmeri v tla.

Za učinkovito zaščito pred udarom strele imamo torej na voljo več poceni rešitev, na drugi strani pa nas popravilo ali menjava drage naprave lahko stane tudi več sto ali celo tisoč evrov. Ob tem velja omeniti tudi nevarnost, da zaradi poškodbe računalnika ostanemo brez pomembnih podatkov, zato si velja urediti tudi varnostne kopije.

Če vse drugo odpove, nam lahko nastalo škodo povrne tudi zavarovalnica, seveda če imamo sklenjeno ustrezno zavarovanje. Ob tem velja biti pozoren na to, ali imamo v zavarovalni polici sklenjeno zavarovanje le za direktni ali tudi indirektni udar strele, med katerima zavarovalnice razlikujejo. V prvem primeru zavarovalnica škodo povrne le ob direktnem udaru strele v naš dom, v drugem pa tudi v primeru, da je strela udarila v bližini, pa se je električna energija nato prenesla po vodih in poškodovala katero od naših naprav.