Mohorjeva dela za narodov blagor

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. avgust 2021 / 09:15

V torek je minilo sto sedemdeset let od ustanovitve Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske založbe, ki je Slovence učila brati, pisati in moliti ter jih vodila do visoke kulturne omike.

Lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek je leta 1851, torej pred 170 leti, navdušil svoja znanca in somišljenika politika in duhovnika Andreja Einspielerja (1813–1888) in slavista Antona Janežiča (1828–1869), da so 27. julija tega leta ustanovili Mohorjevo družbo, prvo slovensko založbo in eno najstarejših v tedanji monarhiji. V torek je bila tako njena celovška naslednica stara 170 let. Družba, ki je z izdajanjem knjig skrbela za omiko, kulturno in narodno zavedno rast svojega naroda, se je presenetljivo hitro razvijala in povezala slovenski narod. Leta 1860 je že imela več tisoč članov, leta 1891 nad 50.000, 1918 pa že nad 90. 000 naročnikov knjig, česar si niso mogli privoščiti niti številčnejši narodi. Mohorjeva je razpisala prvo slovensko literarno nagrado. Prejel jo je Josip Jurčič za povest Jurij Kozjak, slovenski janičar.

Mohorjeva, še posebej poznana po Mohorjevih koledarjih in Slovenskih večernicah, je preživljala in preživela težke čase. Zaradi rastočega sovraštva do vsega, kar je bilo slovensko, se je Mohorjeva po prvi svetovni vojni preselila na Prevalje, od tam pa v Celje, kjer deluje še danes. Ker Koroška in Goriška nista bili več v isti državi, je bila leta 1924 ustanovljena še Goriška Mohorjeva. Trije udi enotnega slovenskega telesa, ki poskušajo pri nekaterih projektih še tesneje sodelovati.

Slavljenka je v 17 letih razširila svojo dejavnost. Še naprej deluje za »narodov blagor«, kot so zapisali ob ustanovitvi. Slovenskemu narodu trije udi dajejo dobre knjige za um in razum, prav tako pa tudi za dušo in srce. Posebnost celovške Mohorjeve je tudi izdaja dvojezičnih knjig, učbenikov za manjšinsko šolstvo na Koroškem in veroučnih knjig za krško oziroma celovško škofijo. Do bralcev je treba stopati na drugačen, sodobnejši in času primeren način. Podobno dejavnost goji tudi goriška Mohorjeva.

V Celovcu so svojo dejavnost poleg založništva razširili tudi na druga področja. Že leta 1871 je ustanovila svojo tiskarno, ki deluje še danes. Ima svoje dijaške in študentske domove ter dvojezično predšolsko in šolsko vzgojo. Lani je uvedla novost: prve dvojezične jasli. Tako Mohorjeva gradi dvojezično izobraževalno piramido od jasli preko osnovnega šolstva, srednjih šol do univerze.

Jubilej Mohorjeve so uradno proslavili sredi julija na prijateljskem druženju v novem Slomškovem centru na Ainethovi ulici v Celovcu. To je novo slovensko središče z dijaškim domom in dvojezičnimi jaslimi, ki povečuje prisotnost Slovencev v javnem življenju v glavnem koroškem mestu.