Zanimanje za krškopoljce je vse večje

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / / 11:19

Na kmetiji Dežman v Radovljici so prejšnji teden pripravili predstavitev krškopoljskega prašiča, edine ohranjene slovenske avtohtone pasme prašiča, ter projekt vpeljave odbire plemenskih živali na podlagi kakovosti mesa.

Radovljica – Na kmetiji Štefana Dežmana v Radovljici krškopoljske prašiče redijo že več kot 15 let. Gre za ekološko kmetijo, ki dosega vrhunske rezultate reje plemenskih svinj. Dežman je na predstavitvi poudaril, da je prav tako kot pasma pomemben tudi način reje. »Kot tradicionalna kmetija skrbimo, da se prašiči hranijo s tistim, kar je pridelano v okolju, v katerem živi.«

Kot je pojasnil Tomaž Cör, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je na Gorenjskem kar nekaj kmetij, posebej ekoloških, ki redijo tudi krškopoljske prašiče, s plemenskimi svinjami pa se na Gorenjskem ukvarja predvsem Dežman. »Njegova reja ni velika, je pa pomembna za zagotavljanje genetskega materiala,« je poudaril Cör.

Pojasnil je še, da je na Gorenjskem zanimanje potrošnikov za meso krškopoljskega prašiča večje, kot je ponudba, zato upa, da se bo za rejo v prihodnosti odločilo več kmetij, saj po njegovem prepričanju predstavlja določeno dodano vrednost. »Reja krškopoljskih prašičev bi bila verjetno najbolj zanimiva za kmetije, na katerih se ukvarjajo tudi s predelavo mesa. Upam, da bodo na Gorenjskem začeli gojiti krškopoljske prašiče, predvsem v povezavi s ponudbo lokalno pridelane hrane, ki je tako pomembna tudi na področju turizma. Pogoje za to imamo.«

Krškopoljski prašič je v 19. stoletju prevladoval na območju širše Dolenjske, nato pa se je njegovo število zaradi uvajanja belih pasem prašičev začelo zmanjševati. Leta 1974 so rejo merjascev krškopoljske pasme celo prepovedali, a je nekaj rejcev pasmo kljub temu ohranilo.

Dvajset let kasneje so se vendarle začeli programi ohranjanja pasme; vanj so se na začetku vključile tri kmetije, na katerih so imeli skupaj pet merjascev in trideset plemenskih svinj. Z izvornih kmetij se je nato pasma razširila po vsej Sloveniji, tudi na Gorenjsko. Stalež krškopoljskih prašičev je narasel na današnjih skupaj šeststo plemenskih svinj in sedemdeset merjascev na skupno 110 kmetijah. Ohranjanje pasme in širjenje danes spodbuja Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, ki je pred štirimi leti postalo priznana rejska organizacija za to avtohtono pasmo in je registriralo tudi blagovno znamko Mesnine krškopoljskega prašiča.

Kot ugotavlja stroka, krškopoljski prašič sicer slovi po boljši kakovosti mesa v primerjavi s sodobnimi pasmami, pa vendar raziskave kažejo, da je pri tej pasmi še vedno prisotna visoka pojavnost mutacije, ki negativno vpliva na lastnosti kakovosti mesa. Zato so cilji projekta, ki ga vodi Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, vanj pa je vključena tudi kmetija Dežman iz Radovljice, da se različica gena, na kateri so pogostejše mutacije, iz populacije izloči ter da se bolje spozna, kakšna je kakovost mesa te pasme, in oceni, katere so tiste lastnosti, ki bi jih v prihodnje lahko vključili v rejski program in jih upoštevali pri odbiri plemenskih živali. Na ta način želijo na dolgi rok zagotoviti in ohranili kakovost mesa krškopoljskega prašiča.