Uvedli naj bi enotno plačilo na hektar

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga ukinitev plačilnih pravic in uvedbo enotnega plačila na hektar kmetijskih zemljišč. Intenzivne ravninske kmetije, ki so bile doslej deležne precejšnjih zgodovinskih dodatkov, bodo na slabšem, kot so bile doslej.

Cerklje – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 2. julija začelo javno razpravo o predlogu strateškega načrta Skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje 2023–2027. V okviru razprave, ki bo trajala do sredine avgusta, bo več javnih posvetov, eden od teh je bil v sredo v Cerkljah, kjer so predlog načrta predstavili državni sekretar Aleš Irgolič in njegovi sodelavci, ki so tudi odgovarjali na vprašanja udeležencev. Kot so povedali, strateški načrt vsebuje glavne usmeritve in ukrepe za izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji, s katerimi bodo spodbujali pametno, odporno in raznoliko kmetijstvo, ki bo zagotavljalo prehransko varnost, krepili skrb za okolje, prispevali k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev Evropske unije ter krepili družbeni in ekonomski razvoj podeželskih območij. Dokument prvič doslej opredeljuje celotno skupno kmetijsko politiko, v prvem stebru neposredna plačila in kmetijske trge, v drugem pa politiko razvoja podeželja.

Od neposrednih plačil k naložbam

Slovenija bo v petletnem obdobju imela na voljo 1,2 milijarde evrov evropskega denarja. Za neposredna plačila ter podpore za vinogradništvo in čebelarstvo (prvi steber) bo na voljo 535 milijonov evrov, za politiko razvoja podeželja (drugi steber) pa 701 milijon evrov. Vsaka država, članica Evropske unije, lahko na podlagi ocene stanja in ugotovljenih potreb prenese del denarja iz enega v drugi steber, Slovenija tako predlaga, da bi 150 milijonov evrov prenesli iz prvega v drugi steber. S tem bi si skupaj z denarjem iz državnega proračuna zagotovila skupno 197 milijonov evrov dodatnega denarja za naložbe kmetijskih gospodarstev in živilsko-predelovalne industrije, za kolektivne naložbe, agromelioracije, komasacije in namakalne sisteme, za naložbe v gozdarstvo, za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe, ekološko kmetovanje in dobrobit živali, za mlade kmete ...

Predlagajo ukinitev plačilnih pravic

»Z novim modelom skupne kmetijske politike se zavzemamo za ukinitev plačilnih pravic in uvedbo enotnega plačila na hektar, to pomeni ukinitev zgodovinskih dodatkov, katerih večina vrednosti izvira iz leta 2006,« so v predlog strateškega načrta zapisali na kmetijskem ministrstvu in poudarili, da enotno plačilo na hektar in za vse upravičene površine pomeni bolj razumljiv in pregleden sistem. Ohranili naj bi proizvodno vezana plačila za sektorje v težavah, na ministrstvu predlagajo, da bi jih namenili predvsem za rejo goved in drobnice na gorskih območjih.

Ukrepi za generacijsko pomladitev na kmetijah

Razvoja kmetijstva tudi ni možno pričakovati brez generacijske pomladitve, ugotavljajo na kmetijskem ministrstvu, zato v strateškem načrtu predlagajo za naslednje petletno obdobje različne ukrepe za mlade kmete – zagonske in naložbene podpore ter podpore za prenos znanja in inovacij. Finančne podpore za naložbe bodo lahko pridobile tudi manjše kmetije. Na ministrstvu dajejo poudarek tudi prilagajanju kmetij na podnebne spremembe, povezovanju osnovne pridelave in predelave hrane, krepitvi kmetijsko-živilskih verig ter krepitvi položaja kmetov v teh verigah. Spodbujali bodo tudi ekološko kmetijstvo, akcijski načrt v Evropski uniji si zastavlja za cilj do leta 2030 izvajanje ekološkega kmetovanja na četrtini vseh kmetijskih zemljišč. Prvič naj bi uvedli plačila za kmetovanje na območju Natura 2000, poleg kmetijskih bodo na podeželju podpirali tudi dopolnilne dejavnosti ter družbene storitve v okviru pametnih vasi, novost so podpore za tako imenovane ekoregije ...

Manj denarja za neposredna plačila

V razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge. Hribovski kmet Stane Bergant iz Kokre je ugotavljal, da je v Sloveniji poleg večjih, profesionalnih kmetij še osemdeset odstotkov kmetij, večinoma na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, ki imajo do deset glav velike živine oziroma do deset hektarjev zemljišč. Te kmetije so zelo pomembne za obdelanost in poseljenost podeželja, a se samo s kmetovanjem ne morejo preživljati. Eden njihovih finančnih virov so tudi neposredna plačila, s prenosom dela sredstev iz prvega v drugi steber se bo nabor prejemnikov teh plačil zmanjšal, s tem pa tudi motivacija za kmetovanje na teh območjih, je dejal Bergant in dodal: »Pohvalno je, da država namenja paši v hribovskih območjih večjo pozornost. Žal pašo v zadnjem obdobju vse bolj otežujejo zveri, posledica je opuščanje živinoreje in kmetovanja. Ko pa gorski kmet opusti kmetovanje, je zemlja za zmeraj izgubljena za kmetijske namene.«

Najboljši ukrep: pomoč mladim kmetom

Gašper Kleč iz Razvojne agencije Sora je dal pobudo, da bi država za ukrep Leader namenila več denarja, kot ga predvideva v strateškem načrtu. Interes za projekte, ki povezujejo različne deležnike na podeželju, je namreč zelo velik, na razpisih lokalnih akcijskih skupin so zaprošena sredstva vedno višja od razpisanih. Barbara Lombar, mlada prevzemnica kmetije iz Babnega Vrta in predsednica sveta kranjske območne Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je menila, da je strateški načrt preobsežen in napisan preveč učeno. Dejala je, da ne podpira prenosa sredstev iz prvega v drugi steber in da bi pri proizvodno vezanih plačilih morali dati poudarek gorskim in malim kmetijam, še posebej pa tistim, ki so po velikosti nekje vmes med malimi in velikimi. Okoljski ukrepi naj bodo takšni, da jih bodo kmetje z veseljem izvajali, ne pa da jim bodo le veliko administrativno breme. Mojca Pustovrh iz Gospodarskega interesnega združenja fitofarmacije se je zavzela za posodobitev liste prepovednih aktivnih snovi v kmetijstvu. Kot je dejala, bo v prihodnje bolezni in škodljivcev še več, fitofarmacevtskih sredstev za njihovo zatiranje pa manj, zato ni potrebe, da bi ob vseh evropskih omejitvah na tem področju Slovenija sprejemala še svoje. Mirko Jenko iz Kmetijske zadruge Cerklje je dejal, da se mu med vsemi ukrepi kmetijske politike zdi najboljši ukrep pomoč mladim prevzemnikom kmetij. »Če bi o tem lahko odločal, bi se temu ukrepu posebej posvetil, saj bo potlej tudi izvajanje ostalih ukrepov lažje in učinkovitejše,« je dejal in dodal, da iz prakse vidi, kakšne spremembe se dogajajo na kmetijah z mladimi prevzemniki. Gregor Mlakar iz gorsko-višinske kmetije je dejal, da bo uvedba degresije pri kmetijskih plačilih zelo prizadela pašne skupnosti. »Če jih ne bo degresija, jih bodo pa zveri,« je bil slikovit. Opozoril je tudi na birokratske težave, s katerimi se srečujejo kmetje pri preselitvi prostorsko utesnjenih kmetij na novo lokacijo.

Intenzivne kmetije bodo dobivale manj subvencij

Robert Golc, kmetijski svetovalec in kmet, ugotavlja, da imajo ravninske kmetije na Gorenjskem letno od dvesto do tristo evrov in ponekod celo do petsto evrov zgodovinskih plačil na hektar, skupaj s plačili za zeleno komponento pa petsto in več evrov na hektar. Z ukinitvijo plačilnih pravic in uveljavitvijo enotnega plačila na hektar bo po Golčevih hitrih izračunih približno tisoč kmetij na ravninskem območju Gorenjske, kjer je največja koncentracija prireje mleka v Sloveniji, izgubilo približno polovico neposrednih plačil. Kar zadeva proizvodno vezana plačila, Golc pogreša plačila za sektor zelenjava. Pri investicijah v hleve in druge kmetijske objekte gorenjski kmetje niso uspešni na razpisih, ker zaradi upoštevanja razvitosti občine ne dobijo zadosti točk. »Ali je kmet kriv, da je doma na razvitem delu Gorenjske?!« je dejal Golc in potlej zastavil še več vprašanj: »Ali se kdo, ob stalnem poudarjanju dobrobiti živali, sprašuje tudi za dobrobit kmetov? Kako bo nova kmetijska politika preprečila prakso, da nekdo odda samo zbirno vlogo, kmetuje pa ne, s kakšnimi mehanizmi bo spodbudila povečevanje kmetij, kaj bo naredila za to, da bo v prihodnje poklic kmeta bolj privlačen?«

Oklepajo se subvencij, kmetujejo pa ne

Franci Bogovič, evropski poslanec in kmet, je ugotavljal, da se nekateri kmetje zelo oklepajo subvencij, ne kmetujejo pa več. Strinja se z ukinitvijo plačilnih pravic, prerazporeditev 150 milijonov iz prvega v drugi steber se mu zdi nenavadna, morda bi lahko prenesli manjši znesek in s tem manj osiromašili neposredna plačila. V Evropski uniji je stopnja povezovanja kmetij bistveno večja kot v Sloveniji, je dejal in dodal, da povezani kmetje lahko skupno nastopajo na trgu in dosegajo na trgu boljše pogoje. Jože Mulej, kmet s Sela pri Bledu, je na podlagi podatkov iz strateškega načrta izračunal, da bo po novem kmetija dobivala 30 odstotkov manj subvencij kot doslej, v zadnjem letu pa je izgubila še tri ali štiri cente na liter pri odkupni ceni mleka. Marko Dolinar iz Govedorejskega poslovnega združenja nasprotuje prenosu sredstev iz prvega v drugi steber. Kot pravi, večina kmetij na ravninskem območju iz neposrednih plačil dobiva plačila, s katerimi pokrijejo prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje.