Igre in Murakami

V Tokiu se prav danes začenjajo Poletne olimpijske igre 2020 (32. olimpijada moderne dobe), potekale bodo od 23. julija do 8. avgusta 2021. Prejšnje so bile v Riu (2016), naslednje bodo v Parizu 2024 …

Šest novih disciplin

Po običajnem razporedu (štiriletni ciklus) bi se morale te igre odvijati že med 24. julijem in 9. avgustom 2020, vendar so bile zaradi pandemije prestavljene za eno leto. V uradnem nazivu pa so ohranile letnico 2020. Trajale bodo 17 dni in v tem času bomo priča kar 339 dogodkom, ki se bodo odvijali v 33 olimpijskih disciplinah na kar 43 prizoriščih. Olimpijske discipline so: vodne discipline (skoki v vodo, plavanje, sinhrono plavanje, vaterpolo), lokostrelstvo, atletika, badminton, baseball (nova disciplina), softball (nova disciplina), košarka, boks, vožnja s kanujem, kolesarske discipline (BMX dirkanje, BMX v prostem slogu, gorsko kolesarjenje, cestno kolesarjenje in kronometer), jahanje, sabljanje, hokej na travi, nogomet, golf, gimnastične discipline (umetniška gimnastika, ritmična gimnastika, gimnastika na trampolinu), rokomet, judo, karate (nova disciplina), sodobni pentatlon, veslanje, ragbi, jadranje, streljanje, rolkanje (nova disciplina), športno plezanje (nova disciplina), deskanje na valovih (nova disciplina), namizni tenis, taekwondo, tenis, triatlon, odbojka v dvorani, odbojka na mivki, dvigovanje uteži, rokoborba. Tudi te igre se bodo sklenile z moškim maratonom, ki pa se bo odvijal v Sapporu. Organizatorji se želijo s to potezo izogniti vročinskemu valu v Tokiu. Glavna zanimivost teh iger je, da bomo na njih prvič spremljali šest novih olimpijskih disciplin: baseball in softball (močno podobna športa), karate, rolkanje, športno plezanje, deskanje na valovih. / Po raziskavah javnega mnenja si je zaradi strahu pred novim koronavirusom kar 36 odstotkov Japoncev še tik pred zdajci želelo ponovno preložitev iger, kar 34 odstotkov vprašanih pa bi podprlo dokončno odpoved iger. Nasprotujejo tudi dodatni finančni pomoči organizatorjem, saj bodo igre za mesto Tokio že itak imele dolgotrajne posledice. Finančna škoda, ki so igre prizadejale mestu, znaša okoli 6 milijard evrov, kljub finančni pomoči japonskih oblasti. Celoten proračun iger znaša skoraj 12 milijard evrov … (Vir: Wikipedija)

Murakami o teku

Zdaj pa preberimo še, kaj je o teku, ki je ena najstarejših olimpijskih disciplin, napisal sloviti japonski pisatelj Haruki Murakami, v svojem knjižnem eseju o teku. No, porečete morda, v čem bi pa lahko bila povezava med tekom in pisanjem romanov? »Sam sem se o pisanju romanov največ naučil med vsakodnevnim jutranjim tekom. V naravnem smislu, v fizičnem smislu, v poslovnem smislu. Kje so skrajne meje mojih zmogljivosti? Koliko oddiha potrebujem in kje se začne nepotrebno počivanje? Do kod še sega krajšanje zgodbe zavoljo konsistentnosti in kje se začne pretirano krčenje? Do katere mere se je treba zavedati okolice navzven in do katere mere se je treba osredotočati na globine navznoter? Koliko lahko zaupam samemu sebi in kdaj moram podvomiti o svojih sposobnostih? Zdi se mi, da če se ne bi takrat, ko sem se odločil postati pisatelj, odločil tudi za tek na dolge proge, bi bile stvari, ki sem jih do zdaj napisal, verjetno precej drugačne. Kako drugačne? Tega ne morem reči. A verjetno precej …« S temi besedami razmerje med tekom in pisanjem opredeli pisatelj sam. In doda: »Najdejo se ljudje, ki se takšnim, ki tečejo vsak dan, posmehujejo, češ da hočejo večno živeti. Ampak meni se zdi, da med ljudmi, ki tečejo, ni veliko takih, ki bi to počeli, ker bi hoteli dolgo živeti. Kvečjemu je, po mojem mnenju, večina takih, ki mislijo, da ni važno, kako dolgo živijo, ampak to, da v svojem življenju, kolikor ga bo, živijo čim bolj polno. Ni isto, če živiš deset let v prazno, ali deset let s točno določenim ciljem pred sabo, in mislim, da tek pripomore k temu, da imaš pred sabo cilj. Znotraj lastnih osebnih omejitev poskusiti čim koristneje izrabiti samega sebe, to je bistvo teka, in obenem metafora za življenje (in v mojem primeru za pisanje). Mislim, da bi se s tem strinjala večina tekačev.« Pisatelj Murakami tudi kot tekač ni kar tako. Pretekel je že celo vrsto maratonov, njegov prvi je bil iz Aten do Maratona, torej izvirni maraton v obratni smeri. Pretekel je tudi stokilometrski supermaraton, 23. 6. 1996, v času 11 ur in 42 minut … (Vir: Haruki Murakami, O čem govorim, ko govorim o teku, prevedel Aleksander Mermal, Ljubljana, 2011.)

Glavno je, da so

Thomas Bach, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, je podprl odločitev prirediteljev iger, da na tekmovanjih ne bo gledalcev, in dodal: »Odločitev je bila nujna, da zagotovimo varno izvedbo iger … Upam, da smo si enotni, da je najpomembnejše, da igre bodo.«