Bolje, da kri damo, kot da jo dobimo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / torek, 29. april 2008 / 06:00

Škofjeloško območje je po številu krvodajalcev med najuspešnejšimi v Sloveniji. Solidarnost še ni pozabljena vrednota, meni 50-kratni krvodajalec Janez Kisovec.

Škofja Loka – Na Škofjeloškem na leto daruje kri okoli tri tisoč krvodajalcev. Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka je nedavno podelilo zahvale 125 krvodajalcem - jubilantom, ki so kri dali petkrat, desetkrat, petnajstkrat … do devetdesetkrat, kolikorkrat je kri daroval Jakob Kralj, župnik z Oselice. Na prireditvi so se jim zahvalili podpredsednica RK v Škofji Loki Olga Bandelj, sekretar RK Slovenije Janez Pezelj, zdravnica z zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani Polona Mali, predsednik pobratenega društva krvodajalcev iz Sovodenj ob Soči Štefan Tomšič in škofjeloški župan Igor Draksler.

Med jubilanti je bil tudi Janez Kisovec, doma iz Delnic, ki je kri daroval že petdesetkrat. »Kri sem prvič dal v vojski, potem pa domala vsako leto. Najdaljši premor je bil tri leta, ko po obisku Afrike zaradi zdravil proti malariji nisem smel dajati krvi,« pravi kleni Poljanec, hribolazec in alpinist, ki ga je ena od alpinističnih poti tudi vodila v Afriko. »Zdrav sem, zakaj torej ne bi dajal krvi, če jo ljudje potrebujejo. Doslej sem kri daroval samo na krvodajalskih akcijah, ki jih zavod za transfuzijo prireja v naših krajih. Kot poklicni šofer sem jo v preteklosti daroval tudi kot član Zveze šoferjev in avtomehanikov Žiri. O svojih motivih za krvodajalstvo nisem nikoli razmišljal. V preteklosti so bile vrednote solidarnosti zelo poudarjene. Kot kaže, tudi danes niso pozabljene.«

Janez Kisovec ni nikoli pomislil, da bi moralo biti krvodajalstvo plačano. Nekdo, ki se ponesreči ali pa hudo zboli, potrebuje kri drugega človeka. Janez je še ni potreboval in želi, da je tudi nikoli ne bi. »Bolje je, da jo velikokrat damo, kot pa jo dobimo,« je prepričan dolgoletni krvodajalec, ki bo to zagotovo ostal do svojega 65. leta. H krvodajalstvu je pritegnil tudi ženo, ki je bila letos prav tako deležna zahvale ob »okroglem« krvodajalskem jubileju. Kri je namreč dala že dvajsetkrat. Zgled pa je v krvodajalstvo potegnil tudi sina.

Janezu je krvodajalstvo že navada. Zahval za svoje dejanje ne pričakuje, je pa vesel pozornosti, ki jih krvodajalcem nakloni območno združenje Rdečega križa. Žal mu je le tega, da so za krvodajalce ukinili dodatno zdravstveno zavarovanje. To bi bilo lahko simbolično dejanje, s katerim bi zdravstveni sistem pokazal, kako pomembno je krvodajalstvo.