Jezerski masunjek

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 21. julij 2021 / 08:11

Jezerska štorija 2021: Kuhanje masunjeka na odprtem ognju (1) – Pred hiško ob Planšarskem jezeru na Jezerskem so nam v sklopu dogodkov za obiskovalce, ki so jih poimenovali Jezerska štorija 2021, prikazali, kako so pastirji na planinah včasih pripravljali masunjek.

Pri pripravi jedi smo spremljali Milana Milošiča iz Gostišča ob Planšarskem jezeru, jezerski masunjek pa je pripravljal na odprtem ognju. In v poletnih mesecih to počne ob sredah popoldne ter tako to sicer močno jed približa vsem, ki jih zanimata njena priprava in recept zanjo. Tokrat smo med prisotnimi poleg slovenščine slišali tudi nekaj nemščine in angleščine.

Milošič je kuho pospremil z razlago, na koncu pa masunjek postregel na kosu domačega kruha. Izvedeli smo tudi, da je najbolje, če ga jemo toplega. Kasneje je sicer še pojasnil, kako zaužiti mrzlega, ter poudaril pomen smetane v njem. Jezerski masunjek namreč vsebuje le tri sestavine: smetano, ajdovo moko in sol. Če bi se lotili njegove priprave na domačem plinskem štedilniku, potrebujete posodo z debelim dnom, in če vam ne uspe prvič, se ne razburjajte preveč, se je pošalil Milošič, saj ga sam pripravlja že štirideset let, pa mu nikoli ne uspe popolnoma enako. Potem je prisotnim zaupal recept za dve oziroma tri osebe. »Potrebujete eno kislo in eno sladko smetano, takšno v lončku, vendar res poglejte, da bosta kvalitetni. Če pa bi dobili dobro kislo smetano pri kakem kmetu, pa sladke ne potrebujete. Potem smetano zavrete, solite po občutku in dodate zvrhano žlico ajdove moke. Vseskozi mešate, da se vsebina zgosti. Če noče 'zaplesati' kot krema in oddati maščobe, dodajte še malo moke. Ta je včasih bolj, drugič manj vlažna. Tudi vse smetane se ne obnašajo enako. Potem zmes na ognju kuhajte toliko časa, da je masunjek narejen. In če boste dodajali moko, to storite z roko, kot bi solili, drugače se vam lahko hitro zgodi, da bodo nastali žganci.«

V nadaljevanju smo izvedeli tudi, da ajdova moka hitro nabrekne in je lažje prebavljiva. »To je masunjek po jezersko,« je pojasnil Milošič. »Medtem ko na drugih planinah uporabljajo različno moko, lahko koruzno, belo, tudi s pirino smo ga že poskusili pripraviti. Je pa seveda takšen drugačne barve in tudi okusa.«

Še enkrat je omenil osnovne tri sestavine ter pojasnil, da mu ponekod dodajajo tudi jajce, vendar po njegovem mnenju to ni pravi masunjek. »Recepti so pač različni,« je dodal. (Se nadaljuje)