Na Brdu o formuli uspeha

Ključni ukrepi za gospodarsko odličnost in minimalna plača sta bili glavni temi letošnjega Vrha slovenskega gospodarstva. Minister Zdravko Počivalšek: »Ljudje si zaslužijo pošteno plačilo.«

Brdo pri Kranju – Opozorilom pred negativnimi posledicami predlaganega dviga minimalne plače (na 667 evrov neto v letu 2019, 700 evrov neto leta 2020 ter 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški od 2021 naprej) se niso izognili niti na letošnjem Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je v sredo na Brdu pri Kranju že trinajstič organizirala Gospodarska zveza Slovenije (GZS), tokrat v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Izvršna direktorica GZS Sonja Šmuc je tako vlado pozvala, naj ne podpre zakonskega predloga, o katerem so sicer včeraj v državnem zboru že opravili prvo branje. V GZS poudarjajo, da država ne more administrativno zagotoviti višje minimalne plače, ne da bi s tem tvegala izgubo delovnih mest. Višjo minimalno plačo je po njihovem mogoče zagotoviti le z zvišanjem dodane vrednosti, produktivnosti in izvoza. Šmučeva je ob tem pozvala k strokovni razpravi in socialnemu dialogu o vprašanju minimalne plače in plačne politike v Sloveniji. V GZS tudi poudarjajo, da se je od januarja 2009 povprečna bruto plača zvišala za 17 odstotkov, minimalna plača pa za 43 odstotkov, medtem ko so se cene zvišale za 11 odstotkov.

Počivalšek za postopen dvig minimalne plače

»Minimalno plačo moramo dvigovati postopno in v več fazah. To pomeni, da ne moremo izvzeti vseh dodatkov naenkrat in je obenem še zvišati,« pa je poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek in ob tem opozoril, da rast minimalne in povprečne plače v zadnjih letih ni sledila rasti bruto domačega proizvoda. Ljudje si po ministrovih besedah zaslužijo pošteno plačilo za svoje delo, je pa treba pri tem pretehtati, kaj je mogoče in kaj je dolgoročno vzdržno za vse. Uspešno gospodarstvo je po njegovih besedah temelj socialne države: »Če to ne ustvarja, ni denarja za nič – ne za šole, ne za ceste, ne za plače, ne za zdravila.«

Več kot 350 vodilnih gospodarstvenikov, predstavnikov sindikatov in vlade je nagovoril tudi direktor generalnega direktorata za ekonomske in finančne zadeve Evropske komisije Manfred Bergmann, pristojen za Slovenijo, ki je dejal, da je Slovenija po krizi dobro okrevala tudi po zaslugi bolečih gospodarskih reform in zategovanja pasu. Danes prevladuje percepcija, da je čas za povračilo, kar je sicer po Bergmannovem mnenju res, a ob tem se ne sme spregledati, da povračilo niso le višje plače in dobički, pač pa tudi višja rast in nova delovna mesta. Slovenija po njegovi oceni za EU zaostaja pri vključevanju nekvalificiranih in starejših delavcev na trg dela ter pri produktivnosti. Pozval je tudi h krepitvi javnih financ, saj so bili primanjkljaji v slabih časih previsoki, presežki v dobrih časih pa so občutno prenizki, kar ni dobra priprava na naslednjo recesijo.

Gospodarstvo pozna formulo uspeha

Predsednik GZS Boštjan Gorjup pa je izrazil zadovoljstvo nad nadpovprečno rastjo slovenskega gospodarstva v zadnjih letih, višjim izvozom, višjo dodano vrednostjo in večjo privlačnostjo Slovenije za mednarodne vlagatelje. Uspeh pa nas ne sme uspavati, saj so področja, kjer močno zaostajamo, je dodal. Na letošnjem vrhu so sicer izpostavili ključne ukrepe, ki tvorijo formulo uspeha za dosego ambiciozno zastavljenih ciljev do leta 2025 (60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, 50 milijard evrov izvoza in 2300 evrov povprečne bruto plače). Predlagani ukrepi so: povečanje učinkovitosti javnega sektorja, sprememba dohodninske lestvice v korist neto prejemkov, usklajevanje izobraževanja in usposabljanja na delu z razvojnimi spremembami na trgu dela, razvoj trga kapitala z vsemi finančnimi instrumenti, pridobivanje zaupanja in sprememba regulative, vzpostavitev okolja za domače in tuje talente ter okrepitev menedžerskih praks.