Slava Zupančič na čelu smučarskega razvoja

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (311)

Med najvidnejše začetnike in junake predvsem ženskega smučarskega športa pri nas vsekakor sodi tudi alpska smučarka Slava Zupančič. Rodila se je 5. julija 1931 na Primskovem v Kranju. Bila je članica Smučarskega kluba Triglav v Kranju in 23-kratna jugoslovanska državna prvakinja v smuku, slalomu, veleslalomu in alpski kombinaciji.

Na Primskovem ob cesti proti Jezerskemu še vedno stoji njena nedokončana hiša, ki naj bi jo gradila sama. Hiša spominja na najboljšo slovensko smučarko junakinjo, prvo Slovenko, ki je tekmovala na zimskih olimpijskih igrah. Umrla je 2. marca 2000.

Po končani osnovni šoli jo je oče vzel v uk v svojo mizarsko delavnico, ki jo je po njem tudi prevzela. Leta 1952 se je izučila za mizarsko mojstrico.

Smučanje je vzljubila takoj, ko je stopila na smuči, ki jih je izdelal njen oče, mizarski mojster. Prinesel ji jih je Miklavž, ko je vanj še verjela. Po prvih smučinah se je pognala na Očanah ob reki Kokri in po Jakovčevem bregu za domačo hišo. Najprej je smučala kar v krilu, kasneje pa si je izposojala bratove pumparice. Kmalu je njeno smučarsko znanje preraslo doma narejene smuči in domači breg.

Leta 1948 je postala članica kranjskega Udarnika, kasneje preimenovanega v Smučarski klub Triglav v Kranju. V petdesetih in v začetku šestdesetih let je bila najboljša in vsestranska slovenska oziroma jugoslovanska smučarka. Bila je 23-kratna državna prvakinja v slalomu, veleslalomu, smuku in alpski kombinaciji.

Kot prva Slovenka je tekmovala na zimskih olimpijskih igrah leta 1956 v Cortini d'Ampezzo. V smuku je osvojila 28. mesto, v kombinaciji pa 18. Na svetovnem prvenstvu leta 1958 v Kitzbühelu je bila 20. v slalomu in 22. v veleslalomu. To leto so jo razglasili za najboljšo jugoslovansko športnico. Tekmovati je prenehala leta 1960 v znak protesta, ker je kljub izpolnitvi norme niso poslali na olimpijske igre v Squaw Valleyu v Kaliforniji.

Po pogumu je bila vzor tudi fantom. Pri 17 letih je prvič videla Planico. Takoj je preizkusila obe skakalnici, 25- in 45-metrsko. Zaradi obilice dela v mizarski delavnici se ni mogla udeleževati kondicijskih treningov pred velikimi mednarodnimi tekmovanji. Ta primanjkljaj je nadomestila s pogumom. Po svoje je slovela tudi po vožnji motorja, ki ga je podedovala po očetu. Pri 21 letih se je že vozila z njim in vzbujala v javnosti veliko pozornost. Smučati je prenehala leta 1990, potem ko je grdo padla na Krvavcu.

Po njenih stopinjah so hodile znane kranjske alpske smučarke, kot so Majda Ankele, Maja Rutar, Nataša Blažič, Mojca Dežman in še nekatere.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 5. 7. 1643 rodil matematik Janez Jakob Olben. Izdelal je več matematičnih razprav in astronomsko delo o efemeridah samostana St. Florian. Bogoslovje je študiral na Dunaju in bil 13 let dvorni kaplan v Passauu, nato dekan v Freistadtu in župnik v Traischirknu. Da bi se lahko posvečal matematiki, je leta 1702 stopil v avguštinski red.

Na Češkem je bil 8. 7. 1674 ustanovljen 17. pehotni polk »kranjskih Janezov«. Njegova zgodovina je tesno povezana z deželo Kranjsko, kjer je imel polk od leta 1817 svoj naborni prostor, in z Ljubljano, kjer je bil njegov štab.