Mladi so dejavni v kulturi

V Sloveniji se več kot polovica dijakov ukvarja s kulturo, ki zanima še več, skoraj tri četrtine, študentov.

Visoka stopnja aktivnosti mladih v kulturi je ena ključnih ugotovitev reprezentativne raziskave Analiza stanja mladih v ljubiteljski kulturi, ki jo je za Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zvezo kulturnih društev Slovenije (ZKD) opravil etnolog in kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger v sodelovanju z dr. Tomijem Deutschem. Avtorja sta raziskavo izvedla v drugi polovici leta 2020 in v začetku leta 2021 na vzorcu okoli štiri tisoč oseb, starih od 15 do 25 let, poleg vrste statističnih podatkov za posamezna področja delovanja in organiziranosti ljubiteljske kulture pa ta prinaša tudi sistematični vpogled v to, kako mladi kulturo dojemajo in kakšno vlogo ima ta v njihovem življenju.

Podatek o kulturnem ude­jstvovanju slovenske mladine navdušuje, saj se z njo ukvarja skoraj šestdeset odstotkov srednješolcev, med študenti pa je delež še višji, skoraj 75 odstotkov. V raziskavi so sodelovali mladi iz 36 srednjih šol in šestih fakultet iz vse Slovenije. Okoli štiri tisoč mladih je izpolnilo anketni vprašalnik, z nekaterimi med njimi pa je raziskovalec opravil tudi poglobljene intervjuje. Rezultati so pokazali, da so srednješolci in študenti v Sloveniji precej kulturno dejavni, pri čemer se povprečna dijak in študent ukvarjata z dvema do tremi kulturnimi področji.

Najbolj priljubljeno področje je glasba, največ kulture pa so mladi deležni v šolah. Kot je pokazala raziskava, mladi kulturo vidijo kot pomembno za svoj osebni razvoj in samoizpolnitev, pri čemer je med dijaki in študenti najbolj popularna glasba, sledijo ji vizualne umetnosti, najmanj pa jih zanimajo gledališče in lutke, folklorna dejavnost in opera. Pri vrednotenju nekaterih kulturnih področij se slovenska mladina ne razlikuje od ugotovitev v drugih evropskih državah.

Pri tem pojem kulture in umetnosti mladi razumejo na eni strani kot predpisano institucionalno izvajano dejavnost, s katero se srečujejo v šoli in različnih kulturnih ustanovah. Ta dejavnost je v predstavah mladih povezana z organiziranostjo in reguliranostjo. Po drugi stani pa mladi kulturo dojemajo tudi kot odprto polje za njihovo lastno ustvarjalnost, ki ni usmerjena institucionalno.

Kot najpomembnejši vir znanja za kulturno ustvarjanje navajajo šolo, takoj za njo spletne delavnice, učenje pri različnih umetnikih in ustvarjalcih, čemur sledijo nasveti prijateljev, znancev ali družinskih članov. Pri tem so mladi v raziskavi izrazili manjšo potrebo po skupinskem delu v kulturnih društvih ali drugih podobnih organizacijah. Bistveno bolj so usmerjeni v individualno ustvarjanje in osredotočeni na lastne potrebe in razvoj. Kot pa so poudarili, je za delovanje v kolektivnih procesih ustvarjanja najpomembnejše prijateljsko vzdušje. Druga okoliščina, ki vpliva na odločitev za sodelovanje v kolektivnih procesih in organizacijah na področju kulture, je dostopnost do ustrezne opreme in materiala za ustvarjanje, čemur sledi strokovno vodenje pri ustvarjanju, nato razpoložljivi prostori za delo in šele na koncu javno nastopanje. Slednjega si več kot 75 odstotkov mladih kljub ustvarjanju na različnih področjih ne želi. Pomembnejša jim je izkušnja, kot da ustvarjeno predstavijo javnosti.

Zanimivo je tudi, da je udejstvovanje na kulturnih in družbenih področjih za dijake splošnega gimnazijskega šolanja pomembnejše kot za dijake drugih izobraževalnih programov. Prav tako v povprečju več prostega časa posvečajo kulturnemu ustvarjanju, nasploh več berejo in tudi zahtevnejšo literaturo kot njihovi vrstniki. Praviloma se dekletom nekoliko bolj kot fantom zdijo pomembne vse dejavnosti s področja kulture. Je pa zagotovo spodbuden podatek, da približno osemdeset odstotkov dijakov in študentov trdi, da bodo tudi v prihodnje dejavni na področju ljubiteljske kulture.