Les navdih za ustvarjalnost

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / sobota, 17. julij 2021 / 07:47

Maturantka Srednje šole za lesarstvo Šolskega centra Škofja Loka Eva Kokelj je bila v letošnjem šolskem letu s svojimi izdelki večkrat v središču pozornosti – za toaletno mizico, ki jo je izdelala za zaključno nalogo, je prejela nagrado Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Škofja Loka, v sklopu projekta Lesni feniks pa so za izdelavo urbane opreme v Žireh izbrali prototip njene klopi s klekljem.

Eva Kokelj iz Robidnice, zdaj že nekdanja dijakinja programa lesarski tehnik škofjeloške srednje šole za lesarstvo, si je v okviru projekta Lesni feniks zamislila klop, ki je med dvajsetimi idejnimi zasnovami pritegnila pozornost komisije za izbor urbane opreme v Žireh. Klopi s klekljem, ki so jih na osnovi njenega prototipa iz odsluženega lesa izdelali v podjetju M Sora, zdaj na različnih lokacijah po Žireh nudijo oddih sprehajalcem. V svoji predstavitvi v okviru projekta Lesni feniks je priznala, da jo navdušuje, da je les res tako vsestransko uporaben in lep material. Beseda les ji najprej vzbudi občutek domačnosti. »Bolj ko ga spoznavam, več mi pomeni. V življenju si želim z njim ustvarjati. Daje mi navdih, da razvijam svojo ustvarjalnost. Zlasti če lahko koristno ponovno uporabim že rabljeni les, da lesa oziroma čim manj tudi drugih materialov ne zavržemo, ampak jim damo neko drugo uporabnost.«

Srednješolsko izobraževanje je Eva Kokelj sicer začela na škofjeloški gimnaziji. »Pa ne zato, ker ne bi vedela, kaj bi pravzaprav sploh rada, ampak ker sem najprej razmišljala o pedagoškem poklicu,« je odločno poudarila in dodala, da je zelo hitro ugotovila, da ji to ne ustreza, saj kot pravi, ni želela večine svojega življenja nameniti zgolj učenju. Za lesarstvo se je navdušila, ko je opazovala brata, ki je prav tako obiskoval lesarsko šolo. »Šola mi je bila takoj všeč, ker v njej vlada zelo domačno vzdušje: ker ni veliko dijakov, se vsi poznamo med sabo, prav tako z učitelji, s katerimi se je bilo mogoče vse dogovoriti in so nam radi pomagali.« Na začetku tretjega letnika so v šoli v sklopu projekta Lesni feniks organizirali obisk tovarne lesenih oken M Sora v Žireh, kjer so imeli možnost tudi v praksi spoznati, kar se učijo v šoli. Dijaki so dobili nalogo, da izdelajo idejno zasnovo klopi, ki bi postala del urbane opreme Žirov. »Izdelek naj bi vključeval motiv iz Žirov,« je pojasnila Eva Kokelj. In ker so si ob obisku v Žireh ogledali tudi tamkajšnji muzej in Hišo klekljanih čipk A. Primožič, se ji je zdela najbolj posrečena izbira klekelj kot del žirovske dediščine in tradicije. V šolski delavnici je nato zamisel s papirja prenesla v prototip klopi iz lesa v naravni velikosti. Komisijo je navdušila ravno z detajlom kleklja, ki ga je vključila v svoj izdelek, je pojasnila. »Ostali so v procesu izdelave klopi kar malce pozabili na to, da mora izdelek vključevati tudi kakšno posebnost iz Žirov.« Kljub temu jo je presenetilo, da so izbrali ravno njeno klop, ker je bila sicer po njenih besedah precej enostavna. Največji izziv ji je predstavljalo to, da je hotela preprosto in elegantno klop, obenem pa je morala biti uporabna, »da ne bi bila samo za gledati«.

Navdušila pa je tudi s svojim izdelkom za zaključno nalogo. Za Psiho, kot je poimenovala izdelek, ji je OOZ Škofja Loka podelil tretjo nagrado. »Tako toaletno mizico sem že v tretjem letniku videla na spletu in sem si zelo želela imeti podobno,« je pojasnila in dodala, da se ji je ob zaključku šolanja zato zdelo smiselno, da se loti izdelka, ki ji bo všeč in ga bo tudi uporabljala, ne da potem ne bi vedela, kam z njim. Želela je, da bi bila toaletna mizica nekaj posebnega, zato je izbrala slivov les, ki je zelo temen, a prav zaradi tega, ker je tako močne barve, ga je po nasvetu mentorja kombinirala z bukovim lesom. Razen tega ima njena toaletna mizica namesto štirih zgolj tri noge, lakirana pa je način, da je dobila učinek visokega sijaja. Prav slednje je bil najbolj zahteven del celotnega postopka izdelave toaletne mizice, ki ga je po zaprtju šol zaradi epidemije morala v celoti opraviti doma. »Visok sijaj ni pogosta površinska obdelava; gre za zelo zahteven postopek, treba je poskrbeti, da se ne praši, potrebno je ogromno nanosov, veliko je poliranja ... Za to sem na koncu porabila skoraj toliko časa kot za vse ostalo skupaj.« Pri tem ji je bil s svojimi izkušnjami v veliko pomoč starejši brat.

Po zaključku srednješolskega izobraževanja je še bolj prepričana, da je izbrala pravo šolo, in tudi svoj prihodnji študij načrtuje v tej smeri na biotehniški fakulteti, prav tako se namerava zaposliti v lesarski panogi. Počitnice pa bo izkoristila, da si do začetka študija v oktobru nabere čim več praktičnih izkušenj s področja lesarstva, zato je že našla delo prek študentskega servisa. »Na štiriletnem programu namreč nimamo tako veliko praktičnega pouka, zato si želim dobiti čim več praktičnega znanja.« Vmes pa si bo vzela nekaj časa tudi za oddih na morju, je še dodala.