Poklon vsem pevcem v Javorjah

Kot neke vrste uvod v praznovanje petdesetletnice Turističnega društva Stari vrh je pred dnevi izšla knjiga Pevci izpod Starega vrha avtorice Hermine Jelovčan.

Javorje – »Prepevanje daje človeku ogromno lepega in prijetnega, a zahteva tudi veliko odrekanja, prostega časa, neprespanih večerov, ki jih pevci preživijo na vajah, prevoženih kilometrov ter tudi potrpljenja zakonca in družine, ki v mnogih primerih ne sodelujejo v zboru,« v knjigi poudarja Hermina Jelovčan. Prav zato se je odločila zbrati pričevanja o pevskem zboru in jih zapisati ter se tako pokloniti in zahvaliti za trud, prizadevanje in voljo vsem, ki so kadarkoli peli v mešanem cerkvenem pevskem zboru ali moškem pevskem zboru Javorski pevci.

Ideja za knjigo je prvič vzniknila pred tremi leti, ko so Javorskim pevcem podelili občinsko priznanje za ohranjanje in negovanje ljudskega pevskega izročila, se spominja Hermina Jelovčan. Ob proslavljanju priznanja so ugotavljali, kaj vse se jim je že zgodilo in da bi bilo to dobro zapisati. Hermina Jelovčan je že pred tem začela pisati kroniko zbora in tako so jo nagovorili, da bi to izdala v knjigi. Kot začetek delovanja zbora se šteje leto 1956. »V Javorjah se je ves čas pelo, a takrat so imeli prvi nastop zunaj javorske fare, od česar je letos minilo 65 let.« Kot pojasni, se je že od začetka zavedala, da bo knjiga precejšen zalogaj, a je kljub temu počasi začela zbirati gradivo. »Najprej sem obiskala Jožeta Dolenca, ki je bil ustanovni član zbora in je od leta 1973 tudi vodil zbor.« Pri njem je dobila ogromno informacij, odstopil ji je tudi vse svoje zapiske o zboru. Vseh sogovornikov v knjigi pa se je nato nabralo več kot dvajset.

Najprej je popisala vse pevske rodbine v Javorjah, to so Mihovi iz Gorenje Žetine, Martinškovi iz Zaprevala, Tavčarjevi iz Četene Ravni, Primcovi iz Gorenje Žetine in Korošcovi iz Brinja. Predstavniki teh rodbin so po besedah Hermine Jelovčan vezna nit in gonilna sila cerkvenega pevskega zbora in moškega zbora Javorski pevci že vse od začetka. V nadaljevanju se je posvetila cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru, iz katerega pravzaprav izhajajo tudi Javorski pevci. Pri cerkvenem pevskem zboru je v ospredje postavila štiri pevke z najdaljšim stažem, to so Alojzija Dolenc, Marjeta Štibelj, Majda Alič in Antonija Dolenc. V knjigi je mogoče najti tudi zapiske in spomine duhovnikov, ki so povezani z omenjenim pevskim zborom, predstavila je še organiste, pevovodje in zborovodje. Moški pevski zbor je začel delovati že kmalu po drugi svetovni vojni, je pojasnila Hermina Jelovčan. »Iz nadškofije je namreč prišla direktiva, da mora biti vsaka prva maša moška, ker so sicer samo ženske hodile k maši. Moškim je bila tako prilagojena pridiga, prav tako je na tej maši pel tudi samo moški zbor.« Leta 1956 pa je v Javorje prišel novi učitelj Peter Finžgar, ki je prepoznal kakovost tedanjih pevcev v moškem zboru. »Ajnževega Maksa, ki je tedaj učil zbor, je nagovoril, da je pevce pripravil za nastop na proslavi v Gorenji vasi in tudi sam pristopil k zboru.« Poleg Maksa Mačka (Ajnžev) in Petra Finžgarja so prvi moški zbor sestavljali še: Franc Franko, Janez Peternelj, Jože Dolenc, Silvo Štibelj, Pavle Dolenc in Vencelj Peternelj. »Število članov se je ves čas spreminjalo, navadno jih je bilo okrog devet ali deset, včasih pa tudi samo šest ali sedem, ampak vedno je bilo dovolj glasov za zbor,« je še pojasnila Hermina Jelovčan, ki je podrobneje predstavila tudi ostale pevce, ki so sodelovali ali še sodelujejo v moškem pevskem zboru, vse skupaj pa je opremila še z bogatim fotografskim gradivom.