Kolesarski postanek Na pastaj'

Včasih se je Na pastaj' v Gozdu - Martuljku ustavil vlak, zdaj se ustavljajo kolesarji.

Gozd - Martuljek – Postajališče Na pastaj' ob kolesarski stezi je družina Misotič na začetku poletne sezone obogatila s tremi novimi informativnimi tablami. Na eni je opisana železniška trasa, kot je nekoč vodila tod mimo. Dne 31. marca leta 1966 je vlak zadnjič odsopihal iz Doline, ob nostalgičnih spominih pa ponudil možnost izgradnje ene najlepših kolesarskih stez v Evropi. Na drugi tabli je predstavitev mogočnega Špika, ki so ga osvajala (tudi) dekleta, in na tretji Srednji vrh, kajti tudi s počivališča se odprle čudovit razgled nanj. Besedilo na informativnih tablah je v slovenskem in angleškem jeziku, pri pripravi vsebine so izdatno pomagali Matjaž Podlipnik iz Slovenskega planinskega muzeja in sodelavci TIC Kranjska Gora.

Ste vedeli, da je koza Rozi najbolj postavna, kozliček Jack pa njen najboljši prijatelj? Da sta Tanja in Slavc najstarejši rački v družini račk? In da goske spominjajo na Cruello de Vil, ker so tako glasne? No, glavni pri Misotičevih pa je petelin. Mini živalski vrt imajo blizu kolesarskega postajališča, vmes je le travnik, ki odkrije poročno kuliso na mogočni Špik.

Postajališče je sodobno urejeno, a skladno s tradicijo, posamezni predmeti pa obujajo spomin na nekdanje čase. Železničar Medo čuva hiško, sova je simbol modrosti, vagonček so pripeljali kar iz velenjskega rudnika, iz »švelerjev«, to je železniških pragov, pa postavili še stopnice na poti do travnika. Zgodba Na pastaj' se torej piše še naprej ... Ker so ekološko ozaveščeni, imajo tudi svojo ekološko čistilno napravo za toaletne prostore. Mladi in mladi po srcu se lahko zagugajo na Kekčevi gugalnici, igrajo XXXL izvedbo tri v vrsto, kot pa dodaja Sašo Misotič, ne sme biti vsega preveč, kajti otroci se znajo igrati sami, samo pustiti jih moraš.

Starim predmetom so vdahnili novo življenje, tako je retro kolo postalo stojalo za rože, renovirani stari vozovi pa so takšni, kot bi bili pripravljeni na novo vožnjo. "Veselje do narave, lesa mi je dal dedek," je pojasnil Sašo Misotič, ki veliko postori in izrezlja kar sam. No, dodatni pridni roki sta mu v pomoč, hčerka Saša goste postreže z domačimi naravnimi sladoledi s Strletove kmetije in še čim. Na pastaj' je tudi pitnik na voljo vsem, ki bi se radi odžejali z vodo iz pipe.