Prodaja Toplarne negotova

Za zdaj kaže, da do prodaje Toplarne Železniki ne bo prišlo, je na zadnji seji občinskega sveta povedal župan Anton Luznar. Cena dva milijona evrov, ki so jo postavili lastniki, za kupce ni sprejemljiva.

Železniki – Na dnevnem redu junijske seje železnikarskega občinskega sveta sta bili tudi poročili Toplarne Železniki o lanskem poslovanju, ob tem pa je beseda pričakovano nanesla še na njeno prodajo. Kot smo že poročali, so postopek prodaje začela podjetja Alples, Domel in Niko, kasneje se jim je pridružila še Občina Železniki, s 36,6-odstotnim deležem največja lastnica Toplarne. Zanjo so se zanimali trije potencialni kupci: podjetje Interenergo, bratje Demšar iz Martinj Vrha ter skupaj podjetji Mebor in Gatej. A kot je dejal župan Anton Luznar, za zdaj vse kaže, da do prodaje Toplarne ne bo prišlo. Zanjo namreč nihče ni pripravljen odšteti toliko, kot želijo največja železnikarska podjetja.

Podjetja so posredovala ponudbo, da so stoodstotni delež Toplarne pripravljena prodati za dva milijona evrov. Kot je razvidno iz županovih navedb v zapisniku seje občinskega odbora za gospodarstvo, ima Toplarna približno za milijon evrov obveznosti in stanja na računu, kar pomeni, da bi dobili milijon evrov. Še pred to ponudbo sta Mebor in Gatej od nakupa odstopila, za Interenergo pa bi bila sprejemljiva cena 1,5 milijona evrov. »Za zdaj smo kar daleč narazen,« je na seji dejal župan. Oglasil se je tudi občinski svetnik Jurij Demšar, eden od bratov Demšar, in pojasnil, da tudi oni še niso odstopili od nakupa, niso pa sprejeli cene dva milijona evrov. »Če se zniža, smo še vedno pripravljeni sodelovati,« je dodal. Župan je tudi razložil, da Alples pod omenjeno ceno ne namerava iti, Domel in Niko pa sta se pripravljena pogajati.

Toplarna, ki ima koncesijo za distribucijo toplote, je sicer lani imela 8532 evrov čistega dobička. Vseh prihodkov je bilo dober milijon evrov. Prodaja toplotne energije je bila za dobra dva odstotka višja kot predlani in je prinesla 684 tisoč evrov prihodkov, prodaja električne energije pa je v primerjavi s predhodnim letom porasla za desetino in je znašala 311 tisoč evrov.

Toplarna je pred zelo težkim obdobjem, je na seji spomnil Mohor Markelj, predstavnik občine v nadzornem svetu Toplarne. Z letošnjim letom se namreč ukinja soproizvodnja elektrike, zaradi česar bo Toplarna začela poslovati z izgubo, ki naj bi znašala med 250 in tristo tisoč evrov letno. Kot je dejal Markelj, se bodo lastniki morali dogovoriti, ali gredo v prodajo, v nasprotnem primeru pa bodo v izogib negativnemu poslovanju potrebne investicije, povezane s soproizvodnjo elektrike, ki naj bi stale okoli sedemsto tisoč evrov.

V razpravi je svetnike med drugim zanimalo, kaj bi lahko storili za povečanje odjemalcev toplote in zakaj se ni že prej ukrepalo glede upravljanja, saj se je vedelo, da se bo soproizvodnja elektrike iztekla. Slišati je bilo tudi vprašanje, kakšna bo nadaljnja vizija v primeru, da do prodaje ne bo prišlo in bo občina ohranila svoj delež, nekateri so se spraševali, kdo bo sploh kupil Toplarno ob osem tisoč evrih letnega dobička … Glede tega je Markelj odvrnil, da toplarne niso podjetja, ki bi kovala visoke dobičke, in da distribucija toplotne energije običajno ni primarna dejavnost, pač pa se izvaja v okviru večjih podjetij, npr. žage ali sušilnice lesa.