Dobre možnosti, a veliko ovir

Na pogovoru o ekološkem kmetovanju v Kovorju so ugotavljali, da so v Sloveniji dobre možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, vendar so na poti do cilja, ki si ga na tem področju z akcijskim načrtom zastavlja država, še številne ovire.

Kovor – Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je v četrtek na ekološki Šlibarjevi kmetiji v Kovorju pripravil posvet o ekološkem kmetovanju, na katerem so strokovnjaki z različnih področij ugotavljali, ali načrtovani ukrepi akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo do leta 2027 in strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 dovolj dobro podpirajo razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji. Da so se zbrali pri Šlibarju, ni bilo naključje, letos namreč mineva dvajset let, odkar so se na kmetiji odločili za prehod iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. Kot je dejal gospodar Gregor, še naprej ostajajo mešana kmetija – redijo živino, pridelujejo in predelujejo žita ter ohranjajo travniški sadovnjak, pred petimi leti so začeli variti svoje pivo, ki je prvo ekološko pivo v Sloveniji, v zadnjem času se ukvarjajo tudi s turizmom. Ekološko pridelke in izdelke prodajajo doma na kmetiji in na tržnicah, zalagajo nekaj manjših trgovin, nekaj prodajo tudi v javne ustanove. Tržiški župan Borut Sajovic, ki tudi sam ekološko kmetuje, je ugotavljal, da vse, kar pojemo, ni najbolj idealno, zato je pridelovanje zdrave, ekološke hrane prava smer. »Tako pridelana hrana mora dobiti tudi pravo, pošteno ceno,« je dejal Sajovic in poudaril, da je pomemben del ekološkega kmetovanja tudi pašništvo, ki bi mu v prihodnosti morali namenjati še več pozornosti.

Zdaj smo pri enajstih odstotkih

Direktor centra za trajnostni razvoj Uroš Brankovič je za Šlibarjevo kmetijo dejal, da je primer uspešne in inovativne ekološke kmetije, ki je lahko tudi za vzor drugim v Sloveniji, potem pa je predstavil nekatere rezultate analize stanja, ki so jo naredili v okviru priprav na izdelavo novega (drugega) akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo do leta 2027. Kot je dejal, si je Slovenija s prvim akcijskim načrtom zadala cilj vzpostaviti ekološko kmetovanje na 15 odstotkih kmetijskih zemljišč, zdaj, v letu 2021, je pri enajstih odstotkih, cilj novega načrta je dvajset odstotkov. Tudi delež ekoloških živil v prehrani vrtcev, šol in drugih javnih zavodov je še precej skromen.

Poplava različnih oznak

Dr. Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je ugotavljala, da bi kmetijam, ki kmetujejo na konvencionalen način, morali načrtno predstavljati prednosti ekološkega kmetovanja. Marsikje v Evropi so zahteve za ekološko kmetovanje sčasoma postale usmeritve za vse kmetijstvo. Pridelovanje ekološke hrane je tudi naložba v zdravje, ki lahko prispeva k prihrankom v zdravstvu in tudi drugih področjih. Razvite države so razvile močno blagovno znamko za ekološka živila, pri nas pa z različnimi oznakami zmanjšujemo prepoznavnost ekoloških živil. Potrošniki mislijo, da so živila z oznako Izbrana kakovost celo boljša od ekoloških. Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, je opozorila na pomanjkljiv prenos znanja o ekološkem kmetovanju. To znanje bi lahko delili naprej tudi ekološki kmetje, ki so se izkazali v praksi, a so glede te ideje naleteli na odpor. »Če ne bo znanja in podpore odločevalcev, ne bo napredka,« je dejala in se zavzela za to, da bi za ekološko kmetovanje navdušili vsaj kmete, ki so vključeni v različne kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe.

Samo subvencije niso dovolj

Državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano Aleš Irgolič je dejal, da na ministrstvu od lani pripravljajo akcijski načrt za ekološko kmetovanje do leta 2027, ki ga bodo predvidoma predstavili letos jeseni. Akcijski načrt bodo vključili tudi v strateški načrt izvajanja skupne kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju, vendar načrt še ni toliko konkreten, da bi že lahko odgovorili na vprašanje, kolikšnih finančnih podpor bo deležno ekološko kmetovanje.

V razpravi je bilo slišati predlog, da bi država od zakupnikov zemljišč, ki jih daje v zakup na vodovarstvenih območjih, morala zahtevati ekološko kmetovanje. Ekološki kmet Marko Slavič je ob tem predstavil svojo zgodbo in povedal, da je pred šestimi leti najel deset hektarjev kmetijskih zemljišč na prvem vodovarstvenem območju, za katera je lastnica Občina Ormož zahtevala ekološko kmetovanje. Na njih zdaj ekološko prideluje žita. Na vprašanje Darje Zemljič, novinarke Kmečkega glasa, ki je vodila pogovor, kako za ekološko kmetovanje navdušiti konvencionalne kmete, je Slavič dejal, da se kmetje ne odločajo za ekološko kmetovanje zaradi subvencij in da jim je zato treba predvsem predstaviti prednosti tovrstnega kmetovanja in jim zagotoviti prodajne možnosti.

Pozitivni učinki na varstvo narave

Ekološko kmetijstvo ima pozitivne učinke tudi na varstvo biodiverzitete, je dejala Tanja Šumrada z Biotehniške fakultete in opozorila na to, da kmetje za mejice in druga neproduktivna zemljišča ne dobivajo neposrednih plačil, zato jih odstranjujejo, ker jih ovirajo pri delu in od tega nimajo nič. Ukrepe bi morali naravnati bolj ciljno (in zato le tam, kjer gnezdijo ptice, zagotoviti bolj pozno košnjo), a za izvajanje takšnih ciljnih ukrepov bi država potrebovala zelo dobre podatke. V Sloveniji se še vedno sprašujemo, ali je ekološko res boljše od konvencionalnega, drugje se ukvarjajo le z vprašanjem, kako pridelati čim več ekološke hrane, je dejala Sanja Lončar, zagovornica zdravega življenja in prehranjevanja, in dodala, da tudi raziskave kažejo na to, da je v ekoloških živilih več snovi, ki potrošnikom zagotavljajo, da so bolj zdravi. Pri ekološkem kmetovanju gre za drugačen vrednostni sistem kot pri konvencionalnem, kmetje, ki želijo kmetovati ekološko, ga morajo osvojiti, enako tudi kmetijski svetovalci.

Kritični do izobraževanja in javnih naročil

Udeleženci pogovora so bili kritični tudi do izobraževanja za ekološko kmetovanje oziroma za kmetijsko-okoljske ukrepe, pri tem pa so menili, da bi bili namesto klasičnih predavanj veliko boljša rešitev ogledi vzornih ekoloških kmetij ter individualno svetovanje. Potrošniki vse bolj gledajo na kakovost hrane, zato so za ekološko kmetovanje še velike možnosti, je dejal Denis Ploj iz Zadruge Dobrina, a ob tem opozoril na veliko konkurenco ekoloških živil iz uvoza in na to, da kot ponudniki ekološke hrane ne izpolnjujejo pogojev pri javnih naročilih, pri katerih naročniki zahtevajo dobavo vseh vrst živil, recimo tudi banan. Kot smo slišali, Slovenija največ ekološke hrane uvozi iz vzhodnoevropskih držav, predvsem Poljske.