Anton Breznik, prva pratika v slovenskem jeziku

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (307)

Duhovnik in narodni buditelj Anton Breznik, ki se je rodil 14. junija 1737 v Križu pri Komendi, je objavil v Ljubljani prvo pravo gospodarsko pratiko v slovenskem jeziku. Njegova Večna pratika od gospodarstva, ki je doživela več izdaj v Ljubljani, Celju in Mariboru, je bila prva prava gospodarska pratika v slovenščini. Širila je temeljno gospodarsko znanje in kulturo, istočasno pa spodbujala k razmišljanju o potrebi po enotnem slovenskem knjižnem jeziku.

Da bodo stvari jasne, povejmo, da smo pred časom v Gorenjskem glasu (28. junija 2019) že pisali o jezikoslovcu Antonu Brezniku, za katerega je dr. Jože Toporišič zapisal, da je dokončno rešil vprašanje slovenske knjižne pisave in izbire besedja. Pri tem gre za soimenjaka, ki se je rodil 26. junija 1881 V Ihanu pri Domžalah. Torej gre po rojstvu za 149 let razlike.

Gospodarski pratikar duhovnik Anton Breznik je umrl 27. marca 1793 v Žalcu, kjer je živel kot duhovnik vsaj od leta 1763 do leta 1773. Nekako istočasno je s Pohlinom začel tudi Breznik misliti na potrebo, da bi kmetovalcem svetoval samo v slovenščini v obliki knjige. V prvem delu je imela opis sedmih letnih razredov (po sedmih planetih), v drugem delu mesečni kažipot za dela na polju in doma, ki sloni posredno ali neposredno na nemškem vzoru (»Alg. oekonom. Calender«, Nürnberg 1773), v zadnjem pa gre sredstva proti živinskim in človeškim boleznim, ki so bila deloma še čisto vražarska. Knjigo so hitro razprodali.

Doslej so ugotovili, da je šlo za sedem izdaj, morda pa jih je bilo tudi še več. V knjižici, ki je pisana v običajnem literarnem jeziku kranjskih pisateljev zadnje četrtine 18. stoletja, ki niso imeli Pohlina za edini merodajni vzor, je tudi marsikateri domači izraz, precej elementov gorenjščine in tudi nekaj štajerščine (odmevi na eni strani piščevega porekla, na drugi pa njegovega dolgoletnega bivanja v Savinjski dolini). Ker so knjigo tiskali v isti jezikovni redakciji kot v Ljubljani tudi v Celju in Mariboru, je očitno prispevala k razmišljanju o potrebi enotnega slovenskega literarnega jezika. V izdaji leta 1803 (in 1807), ki jo je verjetno priredil Valentin Vodnik, je nekaj prvotnega teksta nadomeščenega s sestavki iz Vodnikove Pratike iz leta 1795. Breznikov jezik je tudi v drugih delih očiščen in prenarejen.

Breznikova rojstna hiša na Križu pri Komendi menda še stoji (Križ 41). Leta 1993, ob dvestoti obletnici njegove smrti, so mu Križani na krajevnem domu, ki nosi njegovo ime, postavili spominsko ploščo in mu v letu 1993, v Breznikovem letu, posvetili več prireditev.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Srednji vasi v Bohinju je 14. marca 1809 Juriju Škantarju, po domače Šestu, žena Mina rodila osmega otroka, sina Jožefa Škantarja, pozneje splošno znanega vodnika.

V Radovljici se je 15. 6. 1836 rodil klasični filolog profesor Anton Mazek. Aktivno je sodeloval predvsem pri humanitarnih in prosvetnih društvih. Bil je častni član Matice Hrvaške.

V Spodnji Sorici se je 15. 6. 1867 rodil v bajtarski družini Ivan Grohar. Julija 1903 je na Dunaju najel atelje in se povezal s slovenskimi intelektualci.

V Bohinjski Bistrici se je 17. 6. 1907 rodil duhovnik in slikar Gabrijel Humek. V letih 1937–1939 je študiral na likovni akademiji v Krakovu, nato pa na zagrebški in ljubljanski akademiji.