Čas negotovosti in upanja

Razstava Gorenjska v letu 1991, ki so jo ob tridesetletnici samostojnosti Slovenije pripravili v Gorenjskem muzeju, ponuja presek stanja v družbi v prelomnem letu 1991. Bil je čas korenitih sprememb in odtlej je bilo marsikaj drugače – tudi na Gorenjskem.

Pred tridesetimi leti je bilo življenje v nekdanji državi Jugoslaviji – še posebno v njenem takratnem severnem delu, Republiki Sloveniji – potem ko je bila decembra na plebiscitu s strani ljudstva izglasovana zahteva po samostojni državi, precej napeto. Ne da bi se prav zavedali, kaj bo prinesel čas, je večina ljudi različnih generacij vseeno z veseljem in upanjem zrla v prihodnost. Muzeji v ohranjanju narodove dediščine, hkrati pa tudi kot eni izmed skrbnikov njegove identitete, posebej ob različnih obletnicah na to temo pripravljajo različne razstave, zgodovinska predavanja, spominske dogodke. Tako so tudi v Gorenjskem muzeju v preteklih dveh desetletjih pripravili že več razstav, ki so bile posvečene dogajanju na Gorenjskem v času vojne za Slovenijo. Pred petimi leti na primer je bil predstavljen tudi poglobljen pregled razvoja Gorenjske v obdobju od osamosvojitve.

Tokratne razstave se je njena avtorica, kustosinja za novejšo zgodovino in sodobnost Monika Rogelj, lotila na drugačen način. Seveda je predstavljen čas pred tremi desetletji, ko so se v letih 1990 in 1991 odvijali pomembni politični dogodki, prelomni za slovensko zgodovino, hkrati pa so se dogajale pomembne družbene spremembe. »Pri tem me je seveda v prvi vrsti zanimalo, kako so velike politične, družbene in gospodarske teme odmevale na Gorenjskem. Predvsem sem želela poudariti, kako je tedaj teklo vsakdanje življenje Gorenjcev in katere težave ter radosti so zaznamovale naš vsakdan,« pove avtorica razstave.

Kot rečeno, so tedanje gospodarske in socialne razmere napovedovale težke čase, a so ljudje kljub temu z velikim upanjem zrli v prihodnost. Večina velikih tovarn se je znašla v težavah in razglašenih je bilo več stečajev, ki so dodobra pretresli lokalno okolje in odmevali tudi v slovenskem prostoru. Število brezposelnih se je hitro povečevalo in pogosta tema v medijih in vsakdanjih pogovorih so bile socialne stiske ter kako preživeti z majhnimi dohodki. Ampak, kot nadaljuje Rogljeva, na drugi strani se je razcvetelo podjetništvo, predvsem je bilo veliko novih manjših zasebnih trgovin, in napovedovalo se je nekaj optimističnih zgodb razvoja novih izdelkov.

Razstava poleg tega prinaša tudi pregled izstopajočih dogodkov na področju šolstva, zdravstva, novih gradenj, pomembnih za razvoj Gorenjske, prav tako prebiramo naslove člankov na temo skrbi za okolje, o kulturnih dogodkih in dosežkih športnikov. Avtorica razstave je ne nazadnje skušala prikazati zanimive utrinke iz vsakdana, kaj so ljudje kupovali, kakšne so bile cene in kako so si popestrili prosti čas. »Tisti, ki se spominjamo teh časov, s številnimi od teh dogodkov lahko povežemo tudi svoje osebne spomine, za mlajše generacije pa bo razstava predvsem pogled v precej drugačne čase, ko se je šele začela napovedovati digitalna doba,« je še povedala Rogljeva.

Če je bila večina tistih, ki so danes v najaktivnejših delovnih letih, takrat še dijakov ali študentov, so bili mnogi še otroci. Tudi podžupan Jani Černe, ki je ob odprtju razstave povedal zanimivo anekdoto: »Sam sem bil takrat še osnovnošolec. Moj ded in stric sta oba delala v Adrii Airways, zato sem bil večkrat na letališču, od koder so generali prihajali iz Beograda oziroma so odhajali v nasprotni smeri. Med njimi je bil tudi general Veljko Kadijević. Nekoč me je ogovoril: 'Sine, ti se igraš kamionom.' Pa sem mu odgovoril: 'Ne, ne, igram se s tovornjakom.' Seveda pojma nisem imel, kaj to pomeni in kdo je bil ta človek.«

Da je bil pri zbiranju podatkov za razstavo prvi in najpomembnejši vir časopis Gorenjski glas, ki je že desetletja glavni kronist dogajanja v pokrajini, je med drugim povedala Rogljeva. »Ko sem listala po časopisu in zbirala gradivo, sem hitro ugotovila, da tudi z nekaj zgodovinske oddaljenosti marsikdaj tedanji čas in dogodke zelo nazorno orišejo prav naslovi časopisnih člankov. Zato sem kratke orise dogajanja na Gorenjskem ilustrirala s številnimi izseki iz časopisa, vse pa dopolnila s fotografijami, ki so jih posneli reporterji Gorenjskega glasa in jih danes hranimo v muzejski fototeki.«

Tokratna muzejska razstava je vsekakor zanimiv kolaž, ki ponazarja duh časa na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Pogled na tiste čase naj nas spomni, da je slovenska država in z njo tudi Gorenjska do danes prehodila pomembno razvojno pot, njeni prebivalci pa smo zabeležili številne dosežke.